fbpx

Podjetniki podprli vladni predlog: “Večina podjetij bi po spremembi davčne zakonodaje imela še boljše pogoje za razvoj in delo!”

Podjetniki (foto: IStock)

Podjetja so podprla predloge davčnih sprememb in so jim v povprečju naklonjena, saj bi spremembe doprinesle k njihovi rasti poslovanja in novemu zaposlovanju. Višino socialno-razvojne kapice vidijo med 4.000 in 5.000 evri kot najustreznejšo, pri čemer naj bi njena uvedba prinesla novih 6.100 visoko plačanih delovnih mest. To je pokazala anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvedla med 140 podjetji.

Gospodarska zbornica Slovenije je z anketo želela preveriti utrip med podjetji glede napovedanih davčnih sprememb od 2022 naprej. Na anketo, ki je bila izvedena med 1. in 14. junijem 2021, je odgovorilo 140 podjetij. Med respondenti je bilo 23 odstotkov velikih podjetij, 30 odstotkov srednjih, 47 odstotkov pa mikro in majhnih. Glede na splošno populacijo je bila pri odgovorih večja reprezentativnost velikih in srednjih podjetij, po ekonomskem pomenu (glede na dodano vrednost med velikimi in majhnimi družbami) podjetij pa je bila sestava ustrezna. Sektorsko gledano je okoli 40 odstotkov podjetij delovalo v predelovalnih dejavnostih, 17 odstotkov v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, 12 odstotkov v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 9 odstotkov v trgovini, preostali pa v drugih dejavnostih.

Dve tretjini podjetij je spremembam naklonjenih
Okoli 2/3 podjetij je bilo naklonjenih ali zelo naklonjenih spremembam pri zakonu o dohodnini in zakonu o davku od dohodka pravnic oseb, pri zakonu o davku na dodano vrednost je bilo takih 55 odstotkov. Približno petina podjetij predlaganim spremembam ni bila naklonjena. Zaradi predlaganih sprememb zakonodaje pričakuje 40 odstotkov podjetij zmerno ali veliko povečanje zaposlovanja, 46 odstotkov jih pričakuje podobno pozitivno spremembo pri dodani vrednosti, več kot pol pri neto dobičku. Le okoli 6-7 odstotkov podjetij pričakuje krčenje navedenih kategorij.

Foto: STA

Dvig splošne olajšave najpomembnejša rešitev pri dohodnini

Znotraj poglavitnih predlaganih sprememb pri zakonu o dohodnini so podjetja še posebej naklonjena dvigu splošne olajšave od 3.500 evrov na 7.500 evrov do leta 2025, nižji stopnji davka na kapitalske dobičke in dividende, skrajšanju obdobja obdavčitve ter predlogu drugačne določitve višine plačila za poslovno uspešnost (do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega), ki naj bi se lahko izplačala v denarju ali naravi. Naklonjena so tudi ponovnemu usklajevanju dohodninskih razredov z inflacijo ter znižanju stopnje obdavčitve v najvišjem dohodninskem razredu s 50 odstotkov na 45 odstotkov. Najmanj naklonjeni so ponovni uvedbi seniorske olajšave.

Avtocesta Koper-Izola (foto: STA)

Nova zelena in digitalna olajšava s podporo
Pri spremembah, vezanih na zakon o DDV, podjetja najbolj podpirajo uveljavljanje odbitka DDV za osebna motorna vozila brez izpustov CO2 za opravljanje dejavnosti, ter večjo fleksibilnost za pojasnjevanje polj obračuna DDV, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti prek sistema eDavki. Ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v DDV je dobil na drugi strani najšibkejšo podporo.

Pri zakonu o davku od dohodka pravnih oseb so se podjetja najbolj zavzela za možnost uveljavljanja zmanjšanja davčne osnove z uveljavljanjem nove olajšave za zeleni in digitalni prehod ter ugodnejše priznavanje odhodkov za rezervacije za jubilejne nagrade. Tudi višja olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju je dobila podporo.

Podjetjem so olajšave pomembnejše od nepovratnih sredstev

Med izzivi, ki v veljavni davčni zakonodaji povzročajo težave oziroma pomenijo po oceni podjetij previsoko obdavčitev družbe z DDPO, je 2/3 podjetij omenilo omejitev koriščenja olajšave na sredstva, ki so nujno potrebna za opravljanje dejavnosti (osebna vozila, pohištvo, investicije v nepremičnine). Enak delež podjetij je kot boljši ukrep države navedel možnost koriščenja olajšave pri investiciji (recimo olajšava tudi za vlaganje v projekte) od pridobitve nepovratnih sredstev.

Podjetja so se opredelila tudi do socialno-razvojne kapice. Dve tretjini podjetij njeno uvedbo podpira. Od teh vidi polovica podjetij kot najustreznejšo višino med 4.000 in 5.000 evri, 30 odstotkov med 5.000 in 6.000 evri in petina med 2.600 in 4.000 evri. Ob tem so mednarodna podjetja tudi navedla lastno oceno števila delovnih mest, ki bi jih uvedba socialno-razvojne kapice prinesla. V razredu med 50.000 in 100.000 evrov letne plače bi teh bilo 5.000, v razredu med 100.000 in 200.000 evrov 1.000 in v razredu plače nad 200.000 evrov letno 100. To je izjemno pomemben podatek, saj denimo eno novo ustvarjeno mesto nadomesti razbremenitev prispevkov pri 4 do 6 obstoječih.

GZS vidi možnosti za izboljšavo predlaganih zakonov v smeri njihove večje jasnosti in učinkovitosti. Zato bo tako finančnemu in gospodarskemu ministrstvu kot vladi posredovala dodatne predloge rešitev. Prav tako se zaveda učinka na javne finance, predvsem na dinamiko zmanjšanja obstoječih davčnih prihodkov, ki bo sprva nekoliko višja kot prilivi iz dodatnih davčnih prihodkov, ki bodo nastali kot posledica višje rasti potrošnje, investicij in dobička pred davki.

V kolikor bi v obdobju uveljavitve davčne reforme prišlo do pritiska na znižanje javno-finančnega primanjkljaja, ki bi bil posledica slabšanja razmer na trgu dela in ponovne uvedbe restriktivne fiskalne politike, GZS predlaga, da se predlagane rešitve uveljavijo, javno-finančne prihranke pa poišče pri drugi tekoči javni potrošnji s čim bolj nevtralnim vplivom na gospodarsko rast.

Luka Perš