Poglejte, kakšna hobotnica vplivnežev se skriva v ozadju delovanja državne revizijske komisije, ki jo v celoti obvladuje Židanova SD in Petričevega Kolektorja!

Stojan Petrič in Dejan Židan. (Foto: Tw)

Že pred časom smo na Nova24TV poročali, da DRK počne vse, kar je v njenih možnostih, da bi bilo pri projektu druge cevi predora Karavanke izbrano podjetje Kolektor, pa čeprav bi bilo dražje. Tako se DRK trudi odgnati tuje in cenejše investitorje, Kolektor pa si želi pridobiti referenco tudi za milijardni projekt drugega tira. Zdaj razkrivamo, kakšna finančna hobotnica se skriva v ozadju delovanja te institucije, ki jo v celoti obvladujejo pripadniki Židanove SD.

Medtem ko so Avstrijci drugo cev predora Karavanke že pričeli graditi, Slovenija še kar čaka, da bi bil pri projektu sploh izbran izvajalec. Vse bolj kaže, da bo zadeva stala toliko časa, dokler ne bodo odgnani vsi tuji investitorji, izbran pa Kolektor v lasti Stojana Petriča, ki je tudi ustanovni član Foruma 21 Milana Kučana. V tem primeru je Kolektor dražji izvajalec, ki si pripravlja teren, da prevzame tudi projekt drugi tir, in z obema nesramno obogati na račun slovenskih davkoplačevalcev, kot smo na Nova24TV že poročali. Pri tem pa je pomembno orodje pri doseganju tega cilja državna revizijska komisija, ki pa jo, kot smo prav tako na Nova24TV že poročali, v celoti obvladujejo pripadniki Socialnih demokratov Dejana Židana.

Naj

Spomnimo, da je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) konec julija za izvajalca del za gradnjo druge cevi predora skozi Karavanke, ki Slovenijo v severozahodnem delu države najhitreje povezuje s sosednjo Avstrijo, sprva izbrala turško podjetje Cengiz Insaat, a so se domači izvajalci, ki niso bili izbrani, na to odločitev pritožili. STA je sicer poročala, da so imeli med vsemi ponudniki prav Turki največ izkušenj z gradnjo predorov, ponudili pa so tudi daleč najnižjo ceno. Toda na izbor Darsa so se pritožili trije domači gradbinci, Gorenjska gradbena družba, Euroasfalt in Kolektor CPG, Državna revizijska komisija pa je o njihovi pritožbi odločala več kot dva meseca in na koncu je, pričakovano, razpis razveljavila. “Zelo nenavadno je, da se javne inštitucije v Sloveniji sploh ne ukvarjajo z javnim interesom in z racionalno porabo proračunskih sredstev,” je bila takrat kritična Ismedina Perviz. Komisiji je, kot kaže, v interesu, da davkoplačevalci plačamo najmanj 14 milijonov več, saj je turško gradbeno podjetje Cengiz Insaat z 89,3 milijona evrov brez DDV oddalo najcenejšo ponudbo.

V ozadju delovanja DRK prava finančna hobotnica, vse poti pa vodijo k Forumu 21
Pri vsem tem pa se je v ozadju delovanja DRK razvila zapletena finančna hobotnica; odvetnik Aleksij Mužina je strokovnjak za javno naročanje, v preteklosti pa je bil med letoma 2001 in 2004 član državne revizijske komisije, med letoma 2004 in 2006 pa kar predsednik DRK. Trenutno med drugim kot odvetnik zastopa podjetje Kolektor ter podjetje Izoterm Plama, ki ga vodi Goran Petek. Ta je med drugim v preteklosti deloval tudi v okviru idrijskega podjetja Hidria. Po podatkih Ajpesa je podjetje Izoterm Plama v lasti podjetja PG – poslovno svetovanje d.o.o. in italijanskega podjetja Fidimed Fiduciaria S.r.l. Pred tem je bilo eno izmed družbenikov Izoterm Plame podjetje VRD Družba za inženiring, proizvodnjo in trgovino d.o.o. Damijana Hvale.

Predor Karavanke od leta 1991 čaka na drugo cev. Avstrijci jo že gradijo, Slovenija pa se utaplja v korupciji in birokraciji. Bo to ogrozilo cel projekt? (Foto: YouTube)

Tudi lastnika prostorov, ki jih najema DRK, naj bi zastopal Kolektorjev odvetnik, v ozadju pa sumljive transakcije
Velja pa pri tem omeniti še, da naj bi bil po podatkih našega vira Hvala Petkov zet. DRK zdaj najema prostore na Slovenski cesti 54 v Ljubljani, ki pa so najeti kar pri podjetju VRD Damijana Hvale. Prej so bili ti prostori v lasti PG Gorana Petka, ki naj bi jih odsvojil za smešno nizko simbolično ceno, DRK pa je po podatkih aplikacije Erar, ki jih navaja naš vir, za najemnino do 5. marca lani plačevala 3.184 evrov mesečno, od 3. aprila dalje pa 3.753 evrov mesečno, kar predstavlja povečanje za skoraj 20 odstotkov. Na račun VRD je tako že kapnilo skupno 154.314,68 evra iz naslova najemnin od vključno leta 2015!

Foto: posnetek zaslona

J. Ž.