fbpx

Luka Mesec z jugoslovansko idejo represije nad delodajalce

Koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec. (Foto: STA)

Vlada Roberta Goloba pripravlja spremembe delovne zakonodaje, na podlagi katere bo ob prihodu v službo obvezno beleženje delovnega časa. Obvezno “štempljanje” buri javnost, še preden je predlog zakona prišel do vlade, saj so mnogi prepričani, da nas vrača v čase pokojne Jugoslavije, v kateri je bolj kot produktivnost pomemben čas, ki smo ga preživeli na delovnem mestu. Ob takšnih zakonskih predlogih pa se povsem upravičeno zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno uvesti kakšnega testiranja politikov na prepovedane substance. V primeru ministrstva za delo, ki ga vodi Luka Mesec, je takšno vprašanje še posebej na mestu. 

Ministrstvo za delo se je po tem, ko je ukinilo Urad za demografijo, lotilo delovnopravne zakonodaje. S spremembami zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti nameravajo razširiti pojem delavca. Delavec bi od zdaj naprej bil vsak, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in tudi vsi ostali, ki s podjetjem sodelujejo na kak drug način, če delo opravljajo sami in so vključeni v delovni proces delodajalca, kot so denimo študenti, poročajo Finance. Zakonski predlog se bo lotil tudi vodenja evidenc delovnega časa. Delodajalci so doslej evidenco vodili tako, da so preprosto odkljukali, da je bilo opravljenih osem ur dela. Po zakonskem predlogu bi bilo takšno beleženje veliko bolj rigorozno.

Pozor, prihaja inšpekcija!
Nova zakonodaja pa predvideva tudi poostren inšpekcijski nadzor in drakonske kazni zoper vse, ki bi se drznili prekršiti zoper Meščevo jugoslovansko idejo. Da bi bilo delo inšpekcije kar se da učinkovito, zakon predlaga, da bi se odslej elektronsko beležil čas prihoda in odhoda delavca z dela, obseg odmora in odmora med delovnim časom, opravljene ure dela v nočnem delu, ob nedeljah, med prazniki, v izmenah, ali deljenem delovnem času, opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času, ali začasno prerazporejenem delovnem času, vključno s tekočim seštevkom oddelanih ur v tednu, mescu in letu. Elektronski sistem bi moral beležiti tudi kakršnekoli posege v evidenco, poroča Domovina.

Delodajalce bi ob kršenju zakonodaje lahko doletela globa od 1500 do 20.000 evrov, če ti ne bi vodili, hranili ali posodabljali evidenc. Manjši delodajalci bi bili kaznovani z globo od 300 do 8.000 evrov, delodajalci posamezniki pa med 150 do 1.200 evrov.

Naprej v preteklost
V času, ko razvita gospodarstva doživljajo temeljne spremembe v tem, kako se opravlja delo, gre v primeru dotičnega zakonskega predloga za velik korak v preteklost in očiten izkaz represivne miselnosti, ki se skriva za populizmom stranke Levica. Globalna epidemija covid-19 je namreč povzročila, da se veliko služb, ki so se nekoč opravljale v pisarnah podjetij, sedaj opravlja od doma. Ko so se epidemične razmere sprostile, se je del delavcev vrnil na svoja delovna mesta, mnogi pa še naprej opravljajo delo od doma. To ima številne prednosti, med drugim nižje pisarniške stroške podjetij, boljšo izrabo prostega časa zaposlenih, vse to pa ob isti, morda celo večji kvaliteti opravljenega dela. Zakonski predlog je tudi velik premik od meritokratskega pojmovanja dela, v katerem šteje kreativnost in kvaliteta dela, v javno sektorsko uravnilovko, kjer se smatra, da so si delovne ure med seboj enake.

Gre se seveda za absurd, kar opozarjajo tudi podjetniki, ki svojim zaposlenim omogočajo prilagodljiv delovni čas. Eden izmed takih je na primer Jure Knez, ustanovitelj podjetja Dewesoft, ki je v medijih komentiral, da danes ni več pomemben čas, ki ga delavec preživi za delovnim mestom temveč produktivnost, inovativnost in dodana vrednost. Po njegovem mnenju gre za velik korak nazaj v razvoju podjetniške miselnosti, ki bo obremenil podjetja in omejil svobodo zaposlenih pri ustvarjanju. Za Domovino je komentiral tudi direktor ajdovskega podjetja Bia Separations, dr. Aleš Štrancar, ki je dejal: “Sedaj je svoboda in v imenu svobode bomo kmalu morali voditi tudi evidence o tem kolikokrat gremo na WC, koliko časa smo na WC-ju in koliko vode porabimo za umivanje rok po veliki potrebi, in koliko po mali.”

Kaj o tem menijo sindikati?
Ker gre za pomembno vprašanje, ki v temelju spreminja, kako delujejo najproduktivnejša podjetja v Sloveniji, smo poslali vprašanja na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

Spoštovani,

na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se pripravljajo spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Predvidena je sprememba definicije delavca, poslovno javnost pa je razburil predvsem predlog poostritve beleženja delovnega časa, ki je v nasprotju z globalnimi trendi najbolj razvitih gospodarstev. Zaradi tega nas zanima:

  1. Ali v sindikatu podpirate predlog, ki bi zmanjšal fleksibilnost opravljanja dela?
  2. Ali menite, da je obvezno elektronsko beleženje delovnega časa korak v smeri povečanja kreativnosti slovenskega gospodarstva?
  3. Kakšne spremembe bi bile potrebne, da se povečala kreativnost in dodana vrednost slovenskega gospodarstva?

Andrej Žitnik