fbpx

Lahovnik svari: Davkoplačevalci bodo morali znova odpreti denarnice

Foto: STA

Sedaj že nekdanji predsednik uprave NLB Janko Medja ni odšel brez odpravnine. Še več. Dobil je dvojno odpravnino, ki je po Lahovnikovem zakonu nezakonita. Kot pravi nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, je pogodba nedopustna. Meni tudi, da so v ozadju priprave na privatizacijo NLB, kjer bi politika in lobiji v banki ohranili večinski delež. V Združenju bank Slovenije pa so že predlagali, naj se Lahovnikov zakon, ki omejuje previsoke prejemke vodilnim v državnih podjetjih in bankah – umakne.

Lahovnikov zakon, ki v državnih podjetjih prepoveduje odpravnine, višje od šestih mesečnih plač, so na nadzornem svetu NLB zvito obšli tako, da so Medji podelili kar 12 mesečnih plač za delo na domu. Janko Medja namreč ni sprejel odpravnine v višini šestih plač, zato so z njim sklenili pogodbo za delo na domu. Poleg tega pa v banko nima več vstopa, saj naj bi bila primopredaja poslov med Medjo in Blažem Brodnjakom, ki je začasni vodja banke, izvedena že danes, poroča Požareport.

Odhod Medje je sicer Marku Jazbecu precej olajšal situacijo in absolutni prevzem NLB s strani nekdanjih partijskih struktur, ki banko praktično obvladujejo od trenutkov, ko se je LB preoblikovala v NLB, pa do trenutka, ko smo jo pred dvema letoma z več milijardami znova dokapitalizirali. Dogovor mimo zakona, ki ga je Jazbec sklenil z Medjo, pa le še bolj potrjujejo sum, da pomeni prevzem NLB pod Cerarjevo vlado začetek novega izčrpavanja banke, posledično pa novo dokapitalizacijo.

Lahovnik: Gospodje so zelo inovativni, kako zaobiti moj zakon
Ekonomist Matej Lahovnik je za Novo24tv dejal, da glede na poročanja medijev Janko Medja ne uživa več zaupanja lastnikov, zato bi bilo nelogično, da bi ga v družbi zadržali še eno leto in to kljub dejstvu, da v NLB ostaja Blaž Brodnjak, ki pozna vse zadeve, ki se nanašajo na prejšnjo upravo. Po njegovem gre za način ravnanja, kako obiti zakon o omejevanju prejemkov menedžerjev družb v državni lasti. Skrajno nenavadno je, da nekoga odpustijo, ker ne uživa zaupanja, nato pa z njim sklenejo pogodbo za delo na domu. “Gospodje v državni banki so zelo inovativni, kako zaobiti moj zakon,” komentira Lahovnik.

Lahovnik ne verjame v naključje, da so prav prejšnji teden v Združenju bank Slovenije ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku predlagali, da umakne ta zakon, ki omejuje prejemke v državnih podjetjih in bankah.

Cerar, so to novi standardi upravljanja?
Največje vprašanje se Lahovniku poraja, kako se dogajanja na NLB skladajo z obljubami predsednika vlade o transparentnem upravljanju državnega premoženja in vzpostavitvi novih etičnih standardov poslovanja, še posebej ob dejstvih, da smo državljani za reševanje NLB do sedaj zagotoviti že 3 milijarde evrov ter da bo bosanskim in hrvaškim varčevalcem treba zagotoviti še pol milijarde evrov.

Odgovornost je na vladi
Medja in lastniki so s pogodbo po Lahkovnikovem mnenju dosegli iskani sporazum: “V SDH, da se znebijo Medje, ta pa, da je eno leto zelo dobro finančno preskrbljen.” Očitno se niso odločili za krivdno odločitev, ampak za sporazumno, to pa je cena. “Za vse, kar se dogaja v NLB, se lahko vprašamo, kaj počnejo lastniki SDH, saj je skupščina SDH prav vlada, ki prakso očitno podpira, drugače se tega ne da razlagati,” trdi Lahovnik in dodaja, da so ti dogodki lep primer, kako se državnega premoženja ne sme upravljati.

Išče se način, kako bi politika in lobiji ohranili vpliv na banko
Sama pogodba Medje je po mnenju Lahovnika manj pomembna, za gospode na banki pa je cena precej nizka. Bistveno je tisto, kar se dejansko dogaja v ozadju, kjer je interes, kako nadzorovati in obvladovati privatizacijo NLB, ki se mora zgoditi do konca 2017. “Išče se način, kako privatizirati, da bi država obdržala največji delež, politika in z njo povezani lobiji pa nadzor in upravljanje banke tudi v prihodnje,” razmišlja nekdanji gospodarski minister.

NLB grozi ponovno reševanje s strani davkoplačevalcev
To, kar se dogaja sedaj, je takšna korporacijska politika, ki bi banko v preteklosti že zdavnaj potopila, če je ne bi reševali davkoplačevalci, meni Lahovnik, ter dodaja: “Ti bodo namreč spet morali odpreti denarnice, ker bo privatizacijska cena bistveno manjša, saj finančni investitorji niso neumni in vidijo, kaj se dogaja.” Zaradi tega bo finančni interes investitorjev bistveno manjši, kot bi bil sicer, pa tudi dosežena prodajna cena bo primerno nižja. S to potezo bodo zopet največ izgubili davkoplačevalci. “Gospode na banki bi morali vprašati, ali bi enako pogodbo podpisali tudi, če bi plačali iz lastnega žepa in ne iz sredstev banke,” je še dodal Lahovnik.

M. P.