Mediji po nepotrebnem netijo paniko s cenami goriv in hrane, miri ekonomist

Datum:

“Ukrajinska vojna je cene žit pognala v nebo. Posadite si vrt, nabavite kokoši,” zganjajo paniko nekateri mediji – kar še nikoli ni prineslo nič dobrega, saj panika le še dodatno zviša povpraševanje, s tem pa kratkoročno žal tudi cene. Ljudje si namreč začnejo po nepotrebnem delati večje zaloge – čemur smo bili priča tudi včeraj, ko se je marsikdo na bencinske črpalke podal s še dodatnimi kanticami. Na srednji rok se cene ob višji ponudbi sicer spet znižajo. Seveda lahko pričakujemo nekoliko višje cene zaradi podražitve energentov in manjše ponudbe žit ter višjih stroškov dela – a Slovenija je lani imela rekordno 8,1 odstotno gospodarsko rast, brezposelnost je rekordno nizka, zadolženi pa smo manj kot znaša povprečje EU – razloga za paniko, ki jo netijo nekateri mediji, torej ni. 

“Vojna v Ukrajini in sankcioniranje Rusije bosta pomembno vplivala na svetovni prehranski trg. Državi med drugim pridelata tretjino vse pšenice in polovico sončničnega olja,” piše N1, ob tem pa pristojni poudarjajo, da imamo v Sloveniji zalog do letošnje žetve dovolj. Tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik poudarja, da je Slovenija pri žitih dokaj visoko samooskrbna – okrog 80 odstotkov namreč pridelamo sami – kar je precej več kot pri mesu in zelenjavi, tako da ni oprijemljivega razloga za paniko. Res je, da bo izpad proizvodnje žit v Rusiji in Ukrajini zmanjšal ponudbo na svetovnem trgu, s tem pa se bo posledično dvignila cena žit – ampak poleg visoke samooskrbe ima naša država tudi instrumente, s katerimi lahko poseže na trg.

Slovenija ima strateške rezerve
Država lahko v skrajni sili tudi določi maksimalne cene in razliko proizvajalcem subvencionira, kar se je v preteklosti že dogajalo – a zaenkrat razlogov za tovrstne ukrepe še ni. Poleg tega bosta EU in država v prihodnje še okrepila subvencijo za samooskrbo pri prehranskih proizvodih, poudarja Lahovnik in dodaja, da je sicer prav, da spremljamo razmere v Rusiji ter Ukrajini, s tem pa tudi vpliv na svetovni trg hrane, a razlogov za zganjanje panike res ni. Že koronakriza nas je naučila, da je, če smo pri strateških resursih, kot so hrana, energija, voda, farmacija ali zaščitna oprema čim bolj samooskrbni in imeti strateške rezerve. S strateškimi rezervami pri nas razpolaga Zavod za blagovne razmere in lahko – če bi se po tem izkazala potreba – v prihodnosti poseže na trg – če bi recimo prišlo do kakšnih izrednih razmer. A še enkrat je treba poudariti, da je zaenkrat vse povsem obvladljivo.

Imamo stabilno ekonomijo z visoko bonitetno oceno ter stabilno in učinkovito vlado
Ne pozabimo, da so bili kmetje še pred kratkim glasni, da so odkupne cene žit prenizke – za odkupno ceno se dogovorijo s proizvajalci v živilskoprehrambeni industriji, pogajanja pa so vedno trda. Se pa seveda da razumeti ljudi, ki imajo izkušnje še iz osemdesetih let, ko je primanjkovalo osnovnih potrebščin, kot so prašek, bencin, plin, kava, riž in podobno – človeka hitro zajame panika ob alarmantnem poročanju medijev. Vse kaže, da ima mnogo ljudi pri nas še vedno v podzavesti osemdeseta leta v SFRJ, ko je socializem bankrotiral. Ljudi je tako strah pomanjkanja dobrin, ampak zato ni nobenega razloga, saj naše gospodarstvo zelo dobro deluje – temu pritrjuje tudi nekdanji minister Lahovnik. Slovenija je lani imela rekordno 8,1 odstotno gospodarsko rast, brezposelnost je rekordno nizka, zadolženi pa smo manj kot znaša povprečje EU – razloga za paniko, ki jo netijo nekateri mediji, po mnenju ekonomistov torej ni.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Korupcija na korupcijo – Golobova vlada

Golobovo vlado vse od nastopa spremljajo korupcijske afere. Sodna...

Cene, ki jih plačujemo za tečaje slovenščine za migrante, so vrtoglave

Množične migracije so za Slovenijo vedno večja težava pod...

Rusija dve leti po napadu na Ukrajino

Ruska invazija na Ukrajino ni spremenila le sveta, temveč...

Podoba vladajočih se v Bruslju na ogled postavi

Peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na...