fbpx

Ministrstvo za finance pripravilo predloge za spremembo davčnega sistema, s čimer želijo razbremeniti gospodarstvo in posameznikom omogočiti višji dohodek!

Foto: Pixabay

Ministrstvo za finance je pripravilo predloge za nadgradnjo davčnega sistema. Prepričani so, da imajo predvidene rešitve večji in dolgoročnejši pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva. “Gospodarstvo bomo spodbudili k dodatnemu investiranju, kar bo pozitivno vplivalo na prihodke,” so dejali. Ministrstvo je tako pripravilo več predlogov zakonov, in sicer med drugim predloge novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davku na dodano vrednost. Z ukrepi bodo razbremenili posameznike, med njimi tudi visoko izobražene, ki predstavljajo temelj prijaznega poslovnega in družbenega okolja. Ukrepi bodo vplivali na večje število zaposlitev in tudi na bolje plačane zaposlitve, kar pa bi lahko posledično povečalo potrošnjo prebivalcev, kar bo izjemnega pomena po izhodu iz krize zaradi covid-19.

Ministrstvo za finance je pripravilo več predlogov zakonov. Med drugim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini vlada želi zasledovati osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covid-19 ter doseči razbremenitev davčnih zavezancev. S predlogom zakona tako načrtujejo davčno razbremenitev dohodke iz dela ter dohodke iz kapitala in najema. Olajšava pri dohodnini se bo tako povišala, kar pomeni, da bodo davčni zavezanci pri izračuni dohodnine imeli nižji izračun plačila.

Splošna olajšava se bo postopoma zviševala vse do leta 2025 in bo takrat znašala 7500 evrov. Letno bodo denimo tisti s povprečno plačo od svoje plače prejeli približno 260 evrov več na letni ravni že za naslednje leto. Vsako leto pa to pomeni še dodatnih 260 evrov več. Denimo prejemnik povprečne plače bo za leto 2022 imel 260 evrov višji dohodek, za leto 2025 pa tisoč evrov na letni ravni. 7500 evrov bi tako postala splošna olajšava, ki bi veljala vse od leta 2025 dalje.

Poleg postopnega zviševanja splošne olajšave pa je v planu tudi uvedba avtomatskega usklajevanja olajšav ter neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine. V predlogu je tudi znižanje davčne stopnje v zadnjem, 5. dohodninskem razredu za pet odstotnih točk (s 50 odstotkov na 45 odstotkov). Omenjen ukrep bo tako na dolgi rok razbremenil delojemalce in jim hkrati omogočil večji razpoložljivi dohodek.

Prav tako se znižujejo tudi dohodki iz kapitala in najema. Znižala se bo stopnja dohodnine za dohodke od kapitala (obresti, dividende in dobički) s 27,5 na 25 odstotkov, skrajšalo se bo obdobje imetništva kapitala za pet let na 15 let, po preteku obdobja se tako ne plača dohodnina od dobička iz kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem pa bi se znižala s 27,5 na 15 odstotkov. Predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb opredeljuje tudi znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov vlaganj za spodbujanje zelenega prehoda in digitalne preobrazbe, za 0,7 odstotne točke pa bi bile višje olajšave za donacije.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zagotavlja pregledno in pravično obdavčenje, da bi tudi z davčnimi ukrepi dodatno spodbudili gospodarsko okrevanje po epidemiji covid-19. V slovensko zakonodajo se bodo tako prenesle določbe evropske direktive proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. “S tem bomo naslovili škodljive davčne ukrepe in deloma pripomogli k pravičnemu obdavčenju,” so še pojasnili.

Nekaj sprememb se obeta tudi na področju DDV. S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost želijo poenostaviti in administrativno razbremeniti davčne zavezance in davčni organ, hkrati pa slediti ciljem okoljske politike. Predlog zakona med drugim omogoča uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost tudi za osebna motorna vozila za opravljanje dejavnosti, in sicer za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida, večjo fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna davka na dodano vrednost, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti preko sistema eDavki. Davčnim zavezancem tudi ne bo več potrebno predložiti seznama prejetih in izdanih računov ob prvem obračunu davka na dodano vrednost.

Kot je že pred časom napovedal predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič pa je ministrstvo za finance podalo tudi predlog zakona, da se račun v papirni obliki izroči kupcu le na njegovo zahtevo. Pri tem predlogu bi bilo prav tako smiselno, da bi trgovci pričeli uporabljati možnost povezave z aplikacijo, ki bi kupcu račun dostavilo elektronsko, pri čemer pa bi bili okolju veliko bolj prijazni.

Medtem ko na nekaterih področjih beležimo presežek kadra, pa imamo tudi področja, kjer kadra primanjkuje. Poleg ukrepa odpiranja dodatnih mest na fakultetah in spodbujanje vpisov v študije, kjer kadra primanjkuje, pa vlada želi manko delavcev nadomestiti tudi s spodbudami na področju zaposlovanja. S predlogom zakona nadgrajujejo davčne olajšave za zaposlovanje, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za donacije, za vlaganja v digitalno preobrazbo in zelen prehod. Določa se enostavnejše in ugodnejše priznavanje nekaterih dohodkov pri ugotavljanju davčne osnove.

Olajšave tudi do 45 odstotkov plače v deficitarnih poklicih, ugodnosti tudi za zaposlitev prvih iskalcev zaposlitve
V predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je za delodajalce načrtovana olajšava za zaposlovanje oseb v deficitarnih poklicih, in sicer v višini 45 odstotkov plače za prvih 24 mesecev zaposlitve. Po drugi strani se vlada zaveda problematike prvih iskalcev zaposlitve, za katere bo za deset odstotnih točk višji znesek olajšave za zaposlovanje, ob pogoju da so prvi iskalci zaposlitve mlajši od 25 let. Ukrepi bodo vplivali na večje število zaposlitev in tudi na bolje plačane zaposlitve.

V predlogu so se znašle tudi seniorske olajšave in oprostitev plačila dohodnine dohodkov iz naslova družinske pokojnine in dohodkov. Ukinja pa se tudi prag za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem davka na dodano vrednost.

Predlogi zakonov, ki so bili poslani v medresorsko usklajevanje, se bodo začeli uporabljati predvidoma s 1. januarjem 2022, na ministrstvu pa so prepričani, da bo to pozitivno vplivalo na gospodarstvo. “Gospodarstvo bomo spodbudili k dodatnemu investiranju, kar bo pozitivno vplivalo na prihodke,” so dejali. Omenjene rešitve bi v letu 2022 znižale prihodke iz naslova dohodnine nekje za 248 milijonov evrov. Ministrstvo v tem primeru stremi k večji potrošnji, kar pa bo prineslo več prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost.

Sara Rančigaj