Mramor ravnodušno: Ne vem, kaj za Slovenijo pomeni poslabšanje gospodarske rasti

Foto: epa

Slovenija se bo morala soočiti s poslabšanjem ekonomske rasti. Urad za makroekonomske analize RS (Umar) je lansko jesensko napoved poslabšal za 0,6 odstotkov, kar je le še ena izmed pesimističnih novic glede slovenskih financ in gospodarstva. Finančni minister Mramor bo o tem, kaj napoved nižje gospodarske rasti pomeni za proračun, še razmislil. Obrtniki pa pravijo, da lahko kvečjemu pričakujemo le stagniranje.

Umar sedaj napoveduje, da bo gospodarska rast v letošnjem letu znašala 1,7 odstotka, v naslednjem letu bo 2,4 odstotna, leta 2018 pa 2,3 odstotna. Letošnja gospodarska rast je precej manjša, kot smo jo imeli v preteklem letu, ko je znašala 2,9 odstotkov.

Vse več lanskoletnih napovedi bo ostalo neuresničenih
Poslabšanje jesenske napovedi velja v veliki meri pripisati poslabšanjem državnih investicij, ki so vezana na evropska sredstva, ki so v preteklih letih pomembno vplivale na rast. Letos pa bo pričakovati padec zaradi prehoda na novo evropsko perspektivo. Padec bo tako velik, da ga zasebne investicije, ki se bodo še naprej krepile, ne bodo mogle nadomestiti. Umar je v preteklem letu tudi precenil gospodarsko aktivnost v evropskem območju. Predvidevali so, da bo prišlo do izboljšanja, a je ostalo enako kot lansko leto.

Mramor: Napovedi so samo napovedi
A Mramor poslabšanja gospodarske rasti ni hotel komentirati. Prav tako ni želel govoriti o tem, kaj bo to poslabšanje pomenilo za proračun. Vlada se je namreč z Umarjevo napovedjo seznanila šele danes, Mramor je ob tem dejal, da gre samo za napovedi. “Treba je videti, kaj se dejansko dogaja z davčnimi prihodki in odhodki,” je komentiral.

Mramor se je podobno odzval tudi po zasedanju finančnih ministrov evroskupine, na katerem se je izkazalo, da je Slovenija prejela negativno oceno zaradi premajhnega zmanjšanja javno finančnega primanjkljaja. Slovenija bi morala primanjkljaj zmanjšati za najmanj 0,6 odstotka, uspelo pa ji ga je zmanjšati le za 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Mramor je krivdo zvalil na migrantsko krizo in na metodološke probleme ocene. Cerar je ob seznanitvi s poročilom zasedanja dejal, da se mora še posvetovati z Mramorjem, ali gre sploh za resne pripombe.

No, Mramor je nato poročilo vendarle komentiral. “Eden glavnih problemov Slovenije je, da imamo na dolgi rok izjemno tveganje, da javne finance ne bodo zdržale, saj smo edina država med 28 članicami, ki ima tveganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti,” je povedal minister po nedeljski seji vlade. Mramorjevo nedavno razkritje pa nam je Evropa sicer že dolgo napovedovala. OECD je v svojih poročilih dolga leta opozarjala na problem slovenskega javnega dolga. V letošnjih poročilih sicer ugotavljajo, da so bili nekateri ukrepi sprejeti, a da naj bi se denar pretakal v napačne roke.

Mramor je zaušnico prejel tudi iz Bruslja. Slovenija je z redkimi izjemami ekonomski in finančni mrtvec, številne težave pa se kažejo tudi na področju zdravstva in v javni upravi. “Na splošno je Slovenija pri izvajanju priporočil iz leta 2015 dosegla le določen napredek,” se glasi strnjeno poročilo Evropske komisije.

Največ, kar lahko pričakujemo, je stagnacija
Na poslabšanje se je odzval tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh, ki je v svoji izjavi zatrdil, da ne moremo pričakovati večje gospodarske rasti, dokler ne bo prišlo do razbremenitve gospodarstva.  “Kvečjemu lahko pričakujemo stagniranje gospodarske rasti,” je bil jasen.

Poročilo Umarja sicer za letošnje leto napoveduje zmanjšanje brezposelnosti in krepitev bruto plač, kar bodo zaradi dogovorov vlade s socialnimi partnerji čutili le v javnem sektorju. Napovedana je 3,8-odstotna rast plač, medtem ko bo v privatnem sektorju rast veliko manjša, in sicer le 0,9-odstotna.

Ž. K.