Nadaljevanje nepoštene poslovne prakse bank: Banke ponovno izigravajo tako javnost kot kreditojemalce!

Foto: STA

Potem, ko je Združenje bank Slovenije (ZBS) na svoji spletni strani objavilo “Smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci”, katerih potrošniška kreditna pogodba je nominirana v švicarskih frankih ali vsebuje valutno klavzulo v švicarskih frankih, Združenje Frank, ki so ga ustanovile fizične osebe z namenom uveljavljanja, zaščite in izboljšanja pravic potrošnikov, zlasti uporabnikov kreditnih in finančnih institucij, poudarja oceno, da je predlagana rešitev najslabša do sedaj, ker sploh ne rešuje neomejenega valutnega tveganja, ki je ključen problem v kreditnih pogodbah.

Medtem, ko ZBS zagovarja prepričanje, da naj bi navedene smernice pripomogle k reševanju problematike, Združenje Frank na drugi strani izpostavlja, da temu ni tako. Ocenjujejo jih namreč kot nezadostne in nedorečene ter celo škodljive kreditojemalcem.

“Dokument vsebuje nov element nepoštenosti, saj se mora kreditojemalec že takrat, ko izrazi načelen interes za ureditev problema, to je, še preden ga banka seznani s konkretno ponudbo v njegovem primeru, vnaprej odpovedati pravnemu varstvu in podati izjavo, da sta z banko sklenila izvensodno poravnavo,” poudarjajo in ob tem dodajajo, da se kreditojemalec tako pravnemu varstvu odpove tudi v primeru, ko je ponudbo banke glede preračuna in nove kreditne pogodbe po tem, ko se je z njo seznanil, zavrnil, ker je ugotovil, da ponudba ne ustreza njegovim pričakovanjem.

V dokumentu ZBS po besedah združenja ni zaslediti časovnega okvira znotraj katerega naj bi banke izpeljale rešitev, niti seznama bank, ki nameravajo pristopiti k reševanju, prav tako pa smernice tudi ne omejujejo banke in kreditojemalca, da se dogovorita za drugačno spremembo potrošniške kreditne pogodbe, kot je predstavljena v okviru teh smernic, kar še dodatno vzbuja dvom v resnost in poštenost namere. “Zaradi navedenega smo v Združenju Frank svojim članom že svetovali, da ne sprejemajo prenagljenih in tveganih odločitev, ki bi jim jih banke ponudile na osnovi tega dokumenta. Enako pozornost predlagamo tudi vsem ostalim potrošnikom s kreditno pogodbo, ki je nominirana v švicarskih frankih ali vsebuje valutno klavzulo v švicarskih frankih.”

Foto: Pixabay

Smernice ne naslavljajo glavnega problema kreditov v švicarskih frankih
V izjavi za javnost je združenje poudarilo najbolj ključne kritične lastnosti. “Smernice ne naslavljajo glavnega problema kreditov v švicarskih frankih, ki je neomejeno valutno tveganje na strani kreditojemalca. Smernice vsebujejo kriterij upravičenosti do konverzije – odsotnost podpisane izjave o valutnem tveganju v obdobju od 2007 do 2010, čeprav je Sodišče EU že pojasnilo, da gre v primeru izjave o valutnem tveganju za abstraktno izjavo, ki ne dokazuje, da je bil potrošnik dejansko obveščen o možnih spremembah tečajev in njihovih učinkih na njegove finančne obveznosti.”

V nadaljevanju poudarjajo, da smernice določajo konverzijo zgolj za neodplačani del glavnice in ne upoštevajo preteklih preplačil zaradi tečajnih sprememb. Prav tako smernice ne zajemajo kreditov, ki so že odplačani, konvertirani ali preneseni.  kreditov. Na podlagi podanih smernic se potrošnik vnaprej odpoveduje pravici do sodnega varstva iz naslova morebitnih nepoštenih pogojev, poudarjajo kritično. V Združenju Frank ugotavljajo, da so smernice ZBS v nasprotju s stališčem, ki ga je v pogajanjih kot mediator zastopalo Ministrstvo za finance. “Rešitev ni sistemska (veljavna za vse), je nedorečena glede časovnih okvirov in uvaja nove nepoštene elemente v odnos med ponudnikom (banko) in potrošnikom (kreditojemalcem).”

Na podlagi pridobljenih informacij tudi poljske banke pripravljajo kolektivno rešitev kreditov v švicarskih frankih v obliki smernic. Poljska sodišča namreč že v 90 odstotkih tožbenih primerov s CHF krediti sodijo v prid kreditojemalcem. Zato predvidevamo, da bodo njihove banke bolj resno pristopile k izdelavi smernic za konverzijo kreditov kot naše in z njimi dejansko rešile probleme neomejenega valutnega tveganja, ki so mu izpostavljeni kreditojemalci, izpostavljajo in ob tem kritično poudarjajo, da iz vsebine smernic ZBS očitno izhaja, da banke vnovič izigravajo tako kreditojemalce in javnost ter želijo v javnosti ustvariti vtis, da posredovanje tretjega, torej države, ni potrebno.

Nina Žoher