fbpx

NLB – bankomat udbomafije – končno prodana: Po mizerni ceni in ne v celoti! Poglejte odzive javnosti!

Foto: Arhiv Nova24TV.

Država je v okviru prve javne ponudbe delnic (IPO) uspela prodati za manj kot 609 milijonov evrov delnic NLB po vrednosti 51,50 evra, kar je spodnja meja predvidenega cenovnega razpona, prav tako pa cena ni dosegla niti knjigovodske vrednosti banke. Država je tako prodala 59,1-odstotni delež v NLB, kar je manj od zaveze Bruslju, ki je predvideval prodajo 75-odstotnega deleža minus eno delnico, zato za NLB veljajo številni omejevalni ukrepi. Prilagamo tudi odzive z družbenih omrežij.

Slovenski državni holding (SDH) je v okviru IPO uspel prodati zgolj 59,1-odstotni državni delež v NLB, po ceni 51,50 evra na delnico, kar je na spodnjem robu cenovnega razpona, ki je bil določen med 51,50 in 66 evrov. Država je tako po poročanju STA iztržila manj kot 609 milijonov evrov, delnice pa bodo na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati v sredo, 14. novembra. Če bo SDH uveljavil opcijo presežne dodelitve v celoti in bo trgu ponudil dodatnih 1.181.819 delnic, se bo izkupiček za državo povečal na 669,5 milijona evrov, prodani delež pa bo znašal 669,5 milijona evrov. Glede na pogoje prodaje in dejstvo, da bo država ohranila kontrolni delež v NLB, ni presenetljivo, da je s 7,6 odstotka delnic največji institucionalni investitor špekulativni sklad Brandes Investment Partners, mali vlagatelji pa očitno niso pozabili lekcije z NKBM izpred let in njihove naložbe tako predstavljajo približno štiri odstotke delnic. Delnice so sicer kupili tudi nadzorniki in člani uprave NLB. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak bo na primer lastnik 1.136 delnic, prvi nadzornik Primož Karpe pa 606.

Razlog za nizko ceno med drugim vztrajanje države pri ohranitvi 25-odstotnega deleža plus ene delnice
Glede na vrednost prodanih delnic bo tako celotna tržna kapitalizacija banke ob začetku trgovanja na borzah znašala okroglo milijardo evrov, med dejavniki, ki so vplivali na mizerno ceno, pa je gotovo tudi dejstvo, da namerava država ohraniti 25-odstotni delež plus eno delnico, kar od investiranja v NLB odvrača zlasti morebitne tuje strateške partnerje, ki bi si banko želeli integrirati v svojo mednarodno mrežo. Ceno pa je znižalo tudi odlašanje države pri prodaji NLB – cenovni razpon je še lansko leto znašal med 55 in 71 evri, na kar je opozoril tudi Jernej Vrtovec iz NSi, ki je za STA povedal, da je bila lanska prestavitev prodaje politična, povedal pa je še, da je cena takšna, kot jo določa trg. Luka Mesec iz Levice po drugi strani pravi, da ta postopek delne privatizacije ni prodaja, pač pa kraja, pozivajo pa celo k sestanku skupščine SHD, da bi to “sramotno” ceno zavrnili. Da smo pri dokapitalizacijah NLB najbolj trpeli ravno mali ljudje, ki plačujemo davke, je seveda pozabil spomniti.

Nova Ljubljanska banka, naslednica Ljubljanske banke, je ohranila vlogo udbomafijskega bankomata, med drugim je pripomogla k potopitvi holdingov Zvon v lasti mariborske nadškofije. (Foto: STA)

Levičarske vlade NLB ceno zbila tako nizko, da ne doseže niti knjigovodske vrednosti!
Z omenjenimi odločitvami sta levičarski Cerarjeva in Šarčeva vlada NLB zbili ceno tako nizko, da ta ne dosega niti knjigovodske vrednosti, ki znaša 1,51 milijarde evrov oziroma 75,40 evra na delnico. To je le 68 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, ne pozabimo pa omeniti, da pridobljeni znesek v postopku IPO še zdaleč ne pokrije stroška v višini 1,55 milijarde evrov, kolikor smo v NLB z dokapitalizacijami zmetali davkoplačevalci. Za primerjavo: po podatkih portala Yahoo! Finance tržna vrednost britanske HSBC dosega 98 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, švicarske UBS 102 odstotka njene knjigovodske vrednosti, ameriške Wells Fargo 141 odstotkov, uspešna ameriška banka JPMorgan Chase pa s 370 milijardami tržne kapitalizacije svojo knjigovodsko vrednost presega za kar 63 odstotkov!

Ker država s prodajo 59,1-odstotnega deleža še vedno ni izpolnila zaveze, veljajo nadaljnji omejevalni ukrepi
Ker država s prodajo 59,1-odstotnega državnega deleža v NLB še vedno ni izpolnila zaveze Evropski komisiji, glede na katero bi morala prodati 75 odstotkov minus eno delnico, za to banko veljajo nadaljnji omejevalni ukrepi. Javnost so že pred tedni zelo razburile napovedi NLB, da bo letos zaprla 14 bančnih poslovalnic, eno pa še prihodnje leto, številne med njimi se nahajajo v odročnih krajih z višjim deležem starejših prebivalcev, ki jih bo to posebej prizadelo. NLB bo dodatno morala prodati svojo dobičkonosno življenjsko zavarovalnico NLB Vita, prav tako pa ne sme sklepati lizinških poslov, ima pa tudi prepoved prevzemov.

Foto: STA

Javnost zadovoljna, da bo imela z delno privatizacijo globoka država manj vzvodov
V nadaljevanju prilagamo odzive nekaterih politikov, strokovnjakov in državljanov z družbenega omrežja Twitter:

https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1060880618114990080

https://twitter.com/BernardBrscic/status/1060923835472625665

Mnogi pa se čudijo nad Meščevimi odzivi na prodajo NLB, ter se sprašujejo, zakaj pri tako nizki ceni ni sodeloval tudi sam. Pred tedni je namreč predlagal celo državljanski odkup, v primeru, da bi zbral dovolj ljudi pa bi cena delnic primerno narasla in bi bil tudi za nas, ožete davkoplačevalce izkupiček večji!

Številni v svojih odzivih izpostavljajo prav odgovornost levičarske Cerarjeve vlade za mizerno nizko ceno, ki smo jo dosegli z IPO-jem NLB, kljub nizki ceni pa so mnenja da je to ena najboljših stvari, ki so jih levičarji kadarkoli uspeli narediti. Davkoplačevalci bomo namreč pod bistveno manjšim tveganjem pred ponovnimi dokapitalizacijami državnih bankomatov, kot je NLB z našim denarjem.

J. Ž.