fbpx

Podatki govorijo sami zase: Vlada se je v iztekajočem se letu uspešno spopadla s posledicami epidemije covida-19, zato so obeti za Slovenijo dobri!

14. Vlada RS (Arhiv Nova24TV)

“Bančni sistem je stabilen in robusten ter podpora družbenemu in gospodarskemu razvoju. Banke so del rešitve za izhod iz krize,” je ob koncu leta 2020 glede finančnega stanja v Sloveniji v sklopu poročila Vlade RS glede gospodarskih in socialnih ukrepov za zajezitev posledic epidemije, zatrdil finančni minister Andrej Šircelj. Vlada RS na svoji spletni strani še sporoča, da je bil odziv na zdravstveno krizo zaradi epidemije novega koronavirusa v tem letu hiter, z namenom pomoči tako prebivalstvu kot tudi gospodarstvu pa so bili sprejeti številni ukrepi.

Kot uvodoma navaja Vlada RS v svojem poročilu za leto 2020, je vladno pomoč prejelo preko 300 tisoč upokojencev. Obenem se je vlada spomnila tudi študentov, ki so se znašli v težkih razmerah. Pomoč je namreč nudila kar 54 tisoč izmed njih, obenem pa vlada ni pozabila niti na skoraj 30 tisoč družin, ki imajo tri in več otrok. Roko pomoči pa je podala tudi  51.500 samozaposlenim, ki so bili prizadeti v prvem valu epidemije, v drugem valu zdravstvene krize pa je svojo pomoč namenila 33.700 zaposlenim. Prav tako je že bilo izplačano nadomestilo za čakanje na delo kar preko 200 tisoč osebam, poleg tega pa še nadomestilo za skrajšani delovni čas, in sicer 33 tisočim osebam. V Sloveniji je bil prav tako ohranjen stabilen finančni sistem ter preprečena hujša brezposelnost. Pozitivno pa je tudi to, da nas ocene bonitetnih agencij uvrščajo med države, ki so zanesljive za tuje vlagatelje. Vse navedeno dokazuje, da so bili ukrepi vlade uspešni.

Kot v nadaljevanju poročila navedeno, smo za boj proti epidemiji novega koronavirusa namenili 5,3 odstotka slovenskega BDP, s čimer kotiramo tako v evropski kot tudi svetovni vrh. Za primerjavo lahko navedemo, kolikšen delež BDP-ja so za okrevanje namenili po posameznih evropskih državah v letu 2020: v Nemčiji 4,7 odstotka, na Irskem 5,2 odstotka, v Grčiji 4,2 odstotka, v Španiji 1,3 odstotka, v Franciji 2,9 odstotka, v Italiji 5,5 odstotka, v Luksemburgu 3,1 odstotka, na Portugalskem 2,8 odstotka in na Finskem 2,6 odstotka BDP svoje države. Gre za ocene Evropske komisije, kot izhajajo iz ocen Osnutkov proračunskih načrtov 2021. Bolj podrobno je na gospodarskem področju država sprejela sledeče ukrepe: odlog plačila obveznosti kreditojemalcev, ukrep čakanja na delo, kritje fiksnih stroškov podjetjem, krediti s poroštvom države, sredstva za garancije za bančne kredite, poroča Vlada RS.

Graf prikazuje napovedi za stopnjo brezposelnosti za leta 2020, 2021 in 2022 za Slovenijo, EU in evroobmočje. (Vir: ocene evropske komisije)

Na področju socialne varnosti pa so bili sprejeti sledeči ukrepi: do 300 evrov solidarnostnega dodatka za upokojence, 150 evrov solidarnostnega dodatka za študente, 50 evrov solidarnostnega dodatka za otroke, 500 evrov izredne pomoč ob rojstvu otroka, 100 ali 200 evrov dodatka za velike družine s tremi ali štirimi otroki, financiranje toplega obroka za učence in dijake do 3. dohodninskega razreda, oprostitev plačila storitev študentskih domov (med epidemijo), oprostitev plačila vrtcev (če otrok med epidemijo ne obiskuje vrtca) in 200 evrov za zaposlene, ki imajo plačo do višine dveh minimalnih plač. Naša država je uspešna pri izpeljevanju ukrepov, kar med drugim dokazujejo napovedi o rasti BDP za leti 2021 in 2022. “Zaradi učinkovitosti bo tako imenovani odboj po krizi hitrejši, kar pomeni, da bo Slovenija imela v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije (EU) hitrejšo in višjo gospodarsko rast. Predkrizno raven gospodarske aktivnosti načrtujemo pred drugo polovico leta 2022.”

Napoved Mednarodnega denarnega sklada iz oktobra 2020 za Slovenijo: gospodarska rast za leto 2020 znaša 7,6 odstotka, za leto 2021 5 odstotka, za leto 2022 pa 3,3 odstotka 

V skladu z ocenami bonitetnih agencij smo uvrščeni med države,  ki so najbolj zanesljive za vlagatelje. Vlada je v svojem poročilu zbrala tudi napovedi za letno gospodarsko rast Slovenije po posameznih letih. Tako je v Napovedi Evropske banke za obnovo iz razvoj iz septembra 2020 navedeno, da bo Slovenija v letu 2020 beležila 7,5-odstotno gospodarsko rast, v letu 2021 pa že 3,5-odstotno. Napoved Banke Slovenije iz decembra 2020 pa pravi, da bo ta rast v letu 2020 znašala 7,6 odstotka, leta 2021 3,1 odstotka, leta 2022 pa 4,5 odstotka. V skladu z napovedjo Urada za makroekonomske analize in razvoj iz decembra 2020 pa bo ta rast leta 2020 znašala 6,6 odstotka, leta 2021 4,3 odstotka, leta 2022 pa 4,4 odstotka. Napoved Mednarodnega denarnega sklada iz oktobra 2020 pa pravi, da bo v letu 2020 ta znašala 6,7 odstotka, v naslednjem letu 5,2 odstotka, v letu 2022 pa 3,4 odstotka. Napoved Evropske komisije iz novembra 2020 pa pravi, da bo gospodarska rast v Sloveniji leta 2020 znašala 7,1 odstotka, leta 2021 5,1 odstotka in leta 2022 3,8 odstotka.

Graf prikazuje kako nas ocenjujejo posamezne bonitetne agencije. (Foto: vlada rs)

Še zadnja napoved Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz novembra 2020 pa navaja, da bo ta rast leta 2020 znašala 7,5 odstotka, leta 2021 3,4 odstotka in leta 2022 3,5 odstotka. Za primerjavo lahko navedemo še gospodarsko rast v EU po posameznih letih v skladu z napovedmi različnih organizacij. Napoved Evropske komisije iz novembra 2020 pravi, da bo ta v letu 2020 znašala 7,4 odstotka, v letu 2021 4,1 odstotka in v letu 2022 3 odstotke. Napoved Mednarodnega denarnega sklada iz oktobra 2020 pa pravi, da bo gospodarska rast za leto 2020 znašala 7,6 odstotka, za leto 2021 5 odstotka, za leto 2022 pa 3,3 odstotka. Navedene so tudi napovedi za gospodarsko rast za območje evra po posameznih letih. Napoved Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz novembra 2020 za leto 2020 napoveduje 7,5-odstotno gospodarsko rast, za leto 2021 3,6-odstotno gospodarsko rast, za leto 2022 pa 3,3-odstotno gospodarsko rast.

Proračunski primanjkljaj v milijardah evrov je za leto 2020 ocenjen na 4,20, za leto 2021 na 2,75, za leto 2022 pa na 1,59 

Napoved Evropske centralne banke iz decembra 2020 pa pravi, da bo leta 2020 na območju evra 7,3-odstotna gospodarska rast, leta 2021 3,9-odstotna gospodarska rast in 2022 4,2-odstotna gospodarska rast. Napoved Evropske komisije iz novembra 2020 pa za leto 2020 navaja, da bo ta rast 7,8-odstotna, leta 2021 4,2-odstotna in 2022 3-odstotna. Napoved Mednarodnega denarnega sklada iz oktobra 2020 pa navaja, da bo ta rast v območju evra leta 2020 8,3-odstotna, 2021 5,2-odstotna in 2022 3,1-odstotna. Kot že rečeno se zaradi ukrepov ohranja nizka stopnja brezposelnosti, precej pod povprečjem EU in območja evra. Iz spodnje tabele je jasno razvidno, da bo ta za leta 2020, 2021 in 2022 občutno nižja v Sloveniji kot v evrskem območju in EU.

Tabela prikazuje napovedi za leta 2020, 2021 in 2022 glede brezposelnosti v Sloveniji, EU in v evroobmočju. (Vir: ocene evropske komisije)

Prilagamo pa še dve tabeli. Prva prikazuje kako napoved glede znižanja proračunskega primanjkljaja, druga pa napoved za zmanjšanje javnega dolga v odstotkih BDP. Iz prve tabele je med drugim razvidno načrtovano zmanjševanje proračunskega primanjkljaja v milijardah evrov, ki je za leto 2020 ocenjen na 4,20, za leto 2021 na 2,75, za leto 2022 pa na 1,59. Druga tabela pa prikazuje dolg sektorja država po posameznih letih. Za leto 2020 naj bi ta znašal 82 odstotkov BDP, za leto 2021 80,9  odstotka BDP, za leto 2022 pa 79,3 odstotka BDP. Kot je v nadaljevanju še navedeno “Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja dober, krčenje gospodarske aktivnosti pa močno blažijo spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik, ki imajo veliko vlogo tudi pri ohranjanju stabilnih razmer na trgu dela.” Ob tem lahko navedemo še mnenje finančnega ministra Andreja Širclja: “Bančni sistem je stabilen in robusten ter podpora družbenemu in gospodarskemu razvoju. Banke so del rešitve za izhod iz krize.” 

Vlada bo znižala proračunski primanjkljaj v letih 2020, 2021 in 2022. (Vir: Vlada RS)

Po navedbah bonitetnih agencij je “Odziv vlade na covid-19 je odločen in učinkovit, Slovenija v epidemiološko krizo vstopa z močno fiskalno in zunanjetrgovinsko pozicijo in kapitalsko močnim bančnim sistemom. Z aktivnim upravljanjem dolga v preteklih letih in z nizkimi stroški tekočega refinanciranja zapadlih glavnic pa se je znižalo breme javnega dolga za javne finance.” Navedeno je tudi stanje bonitetnih ocen s strani posameznih agencij in obeti, ki so pri vse agencijah za našo državo stabilni. Te agencije so: S&P, Fitch, Moody’s in DBRS. Vlada pa se v nadaljevanju dotika še proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022: V proračunu je izrazita razvojna komponenta državnega proračuna, ki se kaže v veliki rasti investicij v letu 2021.” 

Vlada bo zmanjšala javni dolg v odstotkih BDP v letih 2020, 2021 in 2022. (Vir: vlada rs)

“Skupno bomo v letu 2021 za investicije in investicijske transferje namenili 1.980 milijonov evrov, kar je približno dvakrat toliko kot v letu 2020. V primerjavi z realizacijo v letu 2019 spremembe proračuna za leto 2021 prinašajo povečanje sredstev na številnih področjih. Konkretno: 346 milijonov več za zdravje, 71 milijonov več za kmetijstvo, za gospodarstvo 198 milijonov več in za kulturo 65 milijonov več.” Za konec pa je navedenih še nekaj podatkov glede Zakona o davku na motorna vozila. Kot glede tega navajajo pri vladi bo obdavčitev odvisna od onesnaževanja okolja, odpravlja pa se dodatni oziroma luksuzni davek na motorna vozila, za električna vozila ter ostala vozila brez izpustov pa se davek ne bo plačeval. Povprečni davek za nova vozila pa bo po veljavnem zakonu znižan s 460 na 160 evrov.

Domen Mezeg