Obrtniki in gospodarstveniki ostro nad Mramorjevo davčno reformo

Delodajalske organizacije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so Ministrstvo za finance RS že večkrat opozorile, da se s trenutnim predlogom male davčne reforme ne strinjajo, saj predlagana reforma nikakor ne predstavlja dejanske razbremenitve gospodarstva, ampak ga le še dodatno obremenjuje.

Kot pravijo v omenjenih združenjih, finančni minister Dušan Mramor vztrajno ponavlja, da je vse usklajeno z gospodarstvom, zato mu odgovarjajo, da se s slovenskim gospodarstvom finančni minister zagotovo ni v ničemer uskladil. Ministrstvo za finance sicer trdi, da ne more znižati davčnih stopenj, ker mora znižati proračunski primanjkljaj, a hkrati zamolči dejstvo, da je naša javna poraba v primerjavi z ostalimi članicami EU – nadpovprečna. Kar za 620 milijonov evrov bi namreč morali znižati našo javno porabo, da bi se lahko primerjali s povprečjem v EU.

Ministrstvo sicer predlaga določene ukrepe za zvišanje plač zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ampak le za plače, ki so višje od 2.500 evrov bruto na mesečni ravni. Tako visokih plač v malem gospodarstvu skorajda ni, čeprav bi jih želeli. Ob tem pa finančno ministrstvo z Mramorjem na čelu uvaja le še nove obremenitve v obliki višjega davka na dobiček in obremenitve, ki bodo dodatno demotivirale investicije.

Manj investicij pa pomeni tudi manj zaposlitev in manj delovnih mest, pa tudi manj denarja za javno blagajno, kot bi ga lahko bilo, že v bližnji prihodnosti, če bi se Vlada RS lotila resne in občutne davčne reforme.

Obrtniki in podjetniki imajo dovolj praznih obljub
Predstavljena mini davčna reforma malim obrtnikom in podjetnikom ne prinaša prav nobenih razbremenitev oziroma koristi. Nasprotno – prinaša jim še dodatne obremenitve v obliki višjega davka na dobiček. V OZS že nekaj let zapored opozarjajo na nujen ukrep za razbremenitev stroškov dela s spremenjeno dohodninsko lestvico. Zato predlagajo, da se razbremeni nižji razred – tako kot v Avstriji, kjer so posamezniki z letnimi prihodki do 11.000 evrov oproščeni plačila davkov.

Od ministrstva za finance pričakujejo, da predstavi konkretne ukrepe za zajezitev sive ekonomije, ki znaša od 10 do skoraj 24 odstotkov BDP-ja oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov; to za državno blagajno pomeni velik primanjkljaj, obrtnikom in podjetnikom pa predstavlja nelojalno konkurenco na trgu.

Cilj davčne reforme mora biti več delovnih mest v gospodarstvu
Kot poudarjajo na OZS, ima Slovenija izjemno slabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi prebivalci. Lansko razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci je bilo denimo 1,37 : 1. “To je eno najslabših razmerij v EU, demografski trendi pa ga bodo še poslabšali.” Če hočemo zagotoviti vzdržne javne finance, moramo zato izpeljati resno davčno reformo, ki bo razbremenila neto plače zaposlenih in hkrati tudi podjetja. Ne pa – kot izhaja iz predloga davčnega prestrukturiranja finančnega ministrstva, da želi ministrstvo podjetja celo dodatno obremeniti.

Slovenija po njihovem potrebuje davčno reformo, ki bo odločna, izpeljana v bistveno višjem obsegu in jo bodo spremljale tudi druge reforme. Primer avstrijske davčne reforme je pomenil razbremenitve v vrednosti 5,2 milijarde evrov, predlog finančnega ministrstva pa ni vreden niti 100 milijonov evrov. “Poleg tega želi večino od 100 milijonov pobrati od gospodarstva. Javne porabe se ne dotikajo,” menijo v OZS.

M. P.