fbpx

Ekonomska svoboda v letu 2019: Slovenija padla na področju pravne države, poslovne svobode, trga dela, davkov in mednarodnega trgovanja!

Vir: Heritage Foundation

Znani so letošnji podatki o vrednosti indeksa ekonomske svobode posameznih držav, pri čemer že 25. leto zapored na vrhu lestvice vztraja Hong Kong, sledijo pa mu Singapur, Nova Zelandija, Švica, Avstralija in Irska. Sloveniji se je ocena rahlo izboljšala predvsem na račun fiskalnega zdravja. To se je ob dobri gospodarski rasti najverjetneje izboljšalo zaradi obdobja brez vlade v lanskem letu, ko se niso delili bonbončki. Ob tem pa so Sloveniji padle ocene na področju spoštovanja zasebne lastnine, učinkovitosti sodstva, poslovne svobode, svobode na trgu dela in monetarne svobode, pri davčnem bremenu in svobodi mednarodnega trgovanja. Slovenija se je tako uvrstila na nezavidljivo 58. mesto na lestvici.

Hong Kong se je že 25. leto zapored uvrstil na prvo mesto na lestvici držav glede na ekonomsko svobodo. Po poročanju CNBC  je ustanovitelj inštituta Heritage Foundation, ki je soizdal Indeks ekonomske svobode za leto 2019, Edwin Feulner to označil za izjemen dosežek, še bolj osupljivo pa je to glede na dejstvo, da je Hong Kong v zadnjih letih deležen vse večjih pritiskov s strani Pekinga. Kot ekonomsko svobodna je označena tista družba, v okolju katere lahko posamezniki delajo, ustvarjajo, trošijo in vlagajo, kot želijo, država pa zagotavlja prost pretok delavcev, denarja in dobrin. Poleg Hong Konga, ki je dosegel oceno ekonomske svobode 90,2, so se z ocenami nad 80 v kategorijo svobodnih držav za njim uvrstili še Singapur, Nova Zelandija, Švica, Avstralija in Irska. Ameriški think-tank Heritage Foundation, ki že dolga leta spremlja stanje ekonomske svobode v posameznih državah, kot kriterije upošteva pravico do zasebne lastnine, učinkovitost sodstva, integriteto vlade, davčno obremenitev, javno porabo, fiskalno vzdržnost, svobodo poslovanja, svobodo na trgu dela, svobodo trgovine, svobodo pri investicijah in finančno svobodo.

Države so sicer razvrščene v pet kategorij, pri čemer je jasno, da se ekonomska svoboda odraža tudi na življenjski ravni. Države v najvišji kategoriji imajo tako povprečen BDP na prebivalca, prilagojen glede na kupno moč, kar 63.588 ameriških dolarjev, države v najnižji kategoriji pa le 7.716 ameriških dolarjev.

Vir: Heritage Foundation

Slovenija se uvršča na 58. mesto, med Španijo in Kazahstan!
Slovenija je v letu 2019 svojo oceno nekoliko izboljšala v primerjavi z lanskim letom, a še vedno se uvrščamo na nezavidljivo 58. mesto. Ocena tako znaša 65,6 in se je v primerjavi z lanskim letom izboljšala za 0,7 indeksne točke, to pa Heritage Foundation pripisuje izboljšanju fiskalnega zdravja in državne porabe. Glede na posamične ocene se je Slovenija najslabše odrezala pri integriteti vlade, državni porabi in pri davčnem bremenu. Heritage Foundation ob tem kot ključne izzive Slovenije navaja privatizacijo, zdravstveno reformo in pokojninsko reformo, omenjajo pa tudi, da je državna poraba v zadnjih treh letih znašala kar 45,5 odstotka BDP. Prav tako opozarjajo na načrte o poviševanju davčnega bremena in državne porabe, kar utegne izničiti prizadevanja preteklih vlad za fiskalno konsolidacijo. Tudi šibkost institucij in neučinkovitost sodstva ovirata dolgoročen ekonomski napredek, prav tako pa je, kot še opozarjajo, glede na zaznavo korupcija vseprisotna. Številne primerljive države so se na lestvici uvrstile pred Slovenijo, Estonija je tako na 15. mestu, Litva na 21. in Češka republika na 23. mestu. Pričakovano se je Severna Koreja na lestvici uvrstila na zadnje mesto kot ekonomsko najmanj svobodna država. Od zadaj ji sledijo še Venezuela, Kuba, Eritreja in Republika Kongo.

Vir: Heritage Foundation

K rahlemu napredku Slovenije po vsej verjetnosti pripomoglo obdobje brezvladja
Slovenija je izboljšala svoje fiskalno zdravje predvsem na račun solidne gospodarske rasti, po vsej verjetnosti pa sta k napredku Slovenije na tem področju pripomogla tudi odstop vlade Mira Cerarja v začetku lanskega leta in obdobje brez vlade do septembra. Spomnimo naj, da so bila z odstopom vlade lansko leto prekinjena vladna pogajanja s sindikati. Ko je koalicijo uspel sestaviti Marjan Šarec, je proti koncu leta že začel razdeljevati bonbončke, kot je na primer povišanje minimalne plače, kar pa bo pomenilo, kot smo na Nova24TV že poročali, predvsem več denarja za državo in ne za delavce. Tudi izvedbe reform, ki jih opisuje Heritage Foundation, ni na vidiku. Dejstvo je, da bomo v primeru izvrševanja namenov iz koalicijske pogodbe kljub že tako nezavidljivemu položaju na lestvici še bolj nazadovali.

Foto: STA

J. Ž.