Ogorčeni lesarji: Kdo je zdaj tu lubadar?

Foto: STA

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Sekcija lesnih strok, že od samega začetka opozarja, da predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS ne zagotavlja boljše oskrbe s hlodovino, kot je bila ta do sedaj. Glavno vodilo bi po njihovem mnenju moralo biti predvsem preprečevanje izvoza hlodovine. Prav tako opozarjajo na hudo nelojalno konkurenco, ki bi jo podjetje povzročilo s predelavo lesa.

V OZS opozarjajo, da jim je prioritetna oskrba domačih slovenskih lesnih podjetij z lesno maso. »Prepričani smo namreč, da bomo v prihodnje ponovno priča koloni polnih kamionov s hlodovino, ki bodo prečkali našo mejo, obenem pa brali v medijih, kako propada lesna branža v Sloveniji, v primeru, da poslanci sprejmejo zakon, kot je predlagan.«

Zakon je diskriminatoren do domačih podjetij
Kljub ustnim zagotovilom predlagateljev zakona in njihovim izjavam v medijih, da bodo slovenska lesno-predelovalna podjetja prednostno oskrbljena s hlodovino, to v predlogu zakona ni omenjeno niti z besedico.

Zahtevajo dolgoročne pogodbe
V OZS zato zahtevajo, »da nam odgovorni za pripravo zakona predstavijo metodo ali načrt, po katerem bodo obstoječim lesarjem, ki imajo predelavo lesa v Sloveniji, omogočili prednostno sklepanje dolgoročnih pogodb, saj zakon kot tak tega ne zagotavlja. Od tega je odvisno, koliko lesa se bo predelalo v Sloveniji in tudi obstoj lesne branže v Sloveniji

Državni gozdovi za vse
Predlagatelji zakona, ki govorijo o samo 20 odstotkih gozda, po mnenju OZS zavajajo, zato ta poudarja, »da je ravno teh dobrih 20 odstotkov ključnega pomena za obstoj lesne panoge«. Ostalih slabih 80 odstotkov gozda je v zasebni lasti in tu zakonskih zagotovil o prednostni oskrbi slovenskih podjetij s hlodovino ni možno pričakovati .

»Menimo, da bi morala država stremeti k oživljanju lesne panoge v Sloveniji in ne da si kot glavni cilj pri gospodarjenju z državnimi gozdovi postavlja ustvarjanje dobička,« so zapisali pri OZS.

Na nelojalno konkurenco opozarja tudi računsko sodišče
Kot sporno navajajo tudi določbo zakona, po kateri lahko državno podjetje »poleg dejavnosti razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov, opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi, organizira centre za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarja pogoje za razvoj ter vzpostavlja gozdno-lesne verige s čim višjo dodano vrednostjo«.

Foto: STA

Foto: STA

Na ta način bo novo državno podjetje lahko opravljalo dejavnosti, ki bodo sedanjim lesno-predelovalnim podjetjem neposredno konkurenčne. Družba, ki razpolaga in upravlja z državnimi gozdovi, bo imela pri nabavi surovine drugačne pogoje, saj bo hkrati lastnik in predelovalec iste lesne mase in bo tako pri nabavi hlodovine ter pridobivanju finančnih sredstev s poroštvom države v privilegiranem položaju .

Marijan Sadek, Lesna industrija Sadek in predsednik sekcije žagarjev pri OZS: »Priprava zakona se vleče že dve leti. Pri tem smo poskušali storiti vse, da upoštevajo naša mnenja, vendar so nas pobudniki zakona že od začetka odslavljali, zato smo se morali sami vabiti in iskati seje za usklajevanje. Obstoječi sistem zaenkrat še deluje, saj surovina ostaja doma, saj se privatni lastnik sam odloči, kako bo z njo ravnal. Pobudniki zakona glede podjetja še nimajo razščiščenih stvari in vseskozi spreminjajo stališča. To pomeni, da nimajo vizije in ne vedo, kaj želijo. Mi smo za takšne spremembe, ki bodo pomenile korak na boljše, ne na slabše.«

M. P.