Ogorčeni lesarji: Kdo je zdaj tu lubadar?

Foto: STA

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Sekcija lesnih strok, že od samega začetka opozarja, da predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS ne zagotavlja boljše oskrbe s hlodovino, kot je bila ta do sedaj. Glavno vodilo bi po njihovem mnenju moralo biti predvsem preprečevanje izvoza hlodovine. Prav tako opozarjajo na hudo nelojalno konkurenco, ki bi jo podjetje povzročilo s predelavo lesa.

V OZS opozarjajo, da jim je prioritetna oskrba domačih slovenskih lesnih podjetij z lesno maso. »Prepričani smo namreč, da bomo v prihodnje ponovno priča koloni polnih kamionov s hlodovino, ki bodo prečkali našo mejo, obenem pa brali v medijih, kako propada lesna branža v Sloveniji, v primeru, da poslanci sprejmejo zakon, kot je predlagan.«

Zakon je diskriminatoren do domačih podjetij
Kljub ustnim zagotovilom predlagateljev zakona in njihovim izjavam v medijih, da bodo slovenska lesno-predelovalna podjetja prednostno oskrbljena s hlodovino, to v predlogu zakona ni omenjeno niti z besedico.

Zahtevajo dolgoročne pogodbe
V OZS zato zahtevajo, »da nam odgovorni za pripravo zakona predstavijo metodo ali načrt, po katerem bodo obstoječim lesarjem, ki imajo predelavo lesa v Sloveniji, omogočili prednostno sklepanje dolgoročnih pogodb, saj zakon kot tak tega ne zagotavlja. Od tega je odvisno, koliko lesa se bo predelalo v Sloveniji in tudi obstoj lesne branže v Sloveniji

Državni gozdovi za vse
Predlagatelji zakona, ki govorijo o samo 20 odstotkih gozda, po mnenju OZS zavajajo, zato ta poudarja, »da je ravno teh dobrih 20 odstotkov ključnega pomena za obstoj lesne panoge«. Ostalih slabih 80 odstotkov gozda je v zasebni lasti in tu zakonskih zagotovil o prednostni oskrbi slovenskih podjetij s hlodovino ni možno pričakovati .

»Menimo, da bi morala država stremeti k oživljanju lesne panoge v Sloveniji in ne da si kot glavni cilj pri gospodarjenju z državnimi gozdovi postavlja ustvarjanje dobička,« so zapisali pri OZS.

Na nelojalno konkurenco opozarja tudi računsko sodišče
Kot sporno navajajo tudi določbo zakona, po kateri lahko državno podjetje »poleg dejavnosti razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov, opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi, organizira centre za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarja pogoje za razvoj ter vzpostavlja gozdno-lesne verige s čim višjo dodano vrednostjo«.

Foto: STA

Foto: STA

Na ta način bo novo državno podjetje lahko opravljalo dejavnosti, ki bodo sedanjim lesno-predelovalnim podjetjem neposredno konkurenčne. Družba, ki razpolaga in upravlja z državnimi gozdovi, bo imela pri nabavi surovine drugačne pogoje, saj bo hkrati lastnik in predelovalec iste lesne mase in bo tako pri nabavi hlodovine ter pridobivanju finančnih sredstev s poroštvom države v privilegiranem položaju .

Marijan Sadek, Lesna industrija Sadek in predsednik sekcije žagarjev pri OZS: »Priprava zakona se vleče že dve leti. Pri tem smo poskušali storiti vse, da upoštevajo naša mnenja, vendar so nas pobudniki zakona že od začetka odslavljali, zato smo se morali sami vabiti in iskati seje za usklajevanje. Obstoječi sistem zaenkrat še deluje, saj surovina ostaja doma, saj se privatni lastnik sam odloči, kako bo z njo ravnal. Pobudniki zakona glede podjetja še nimajo razščiščenih stvari in vseskozi spreminjajo stališča. To pomeni, da nimajo vizije in ne vedo, kaj želijo. Mi smo za takšne spremembe, ki bodo pomenile korak na boljše, ne na slabše.«

M. P.

  • Gurt1

    Hočejo ustanovit holding slovenskih lesnin za polnjenje žepov elite, da bodo lahko še naprej živeli kaviar…..pokradli in izmolzli so že vse, zdaj so na vrsti gozdovi…

    • McBobo

      Tako je. Saj gozd je še skoraj edini izvor, ki se ga da molzti. Večino drugih je že pokradeno in uničeno.

      • Novakec

        Za gozd skrbijo lastniki in gozdarji ta fr….jena vlada bi samo dobiček pobasala v žepe izbrancev in elite.

  • Kučko pod pručko

    Tako pa je, če se tardeči udarijo, kdo bo pobasal večji plen!!!

  • rrrrr

    Gošarsak ekonomijapo slovensko: Izvoz hlodovine, uvoz sekancev!

  • Osti jarej

    ..maratonci trče poslednji krug…..potem ne bo ostalo nič več za pobasat…

  • Franc Mihič

    Kaj nimamo še tržne ekonomije?

    A tudi na desnica ne razume tržnega gospodarstva?

    Berem: »»Menimo, da bi morala država stremeti k oživljanju lesne panoge v Sloveniji in ne da si
    kot glavni cilj pri gospodarjenju z državnimi gozdovi postavlja ustvarjanje dobička,« so zapisali pri OZS.«

    Vsak lastnik kapitala, tudi država kot lastnik gozda, ima v tržni ekonomiji menda ja pravico, da ustvarja dobiček?

    Seveda pa lahko dobiček vlaga v lesno predelovalno industrijo!

    Za državo kot lastnico gozdov, bi moralo to biti normalno in obvezno!

    Zakaj potem koncesionarji lahko pred očmi politike in javnosti kupujejo državni les od države po nižjih, dampinških cenah?

    Zakaj koncesionarji kljub samo njim dostopnim nabavnim dampinškim cenam lesa v 20 letih
    niso omogočili razvoja lesne industrije, ter preprečili njeno propadanje?

    Zakaj Koncesionarji niso vlagali in razvili konkurenčne predelovalne centre, s paleto
    in obsegom izdelkov in ustrezno tehnologijo, da bi ti lahko les – hlodovino plačevali
    državi ali privatnim lastnikom po enakih cenah, kot jih slovenski lastniki gozdov, država in zasebni lastniki dosežejo pri avstrijskih, italijanskih kupcih, to je pri njihovi lesnopredelovalni industriji?

    Zakaj so lahko koncesionarji, npr.: Grča d.d. Kočevje, celo svoj dobiček od »gospodarjenja«
    z državnim lesom / gozdom vlagali v druge povsem za njih nove dejavnosti, in še to brez očitno temeljite analize potreb trga, to je, v stanovanjsko gradnjo in živilsko industrijo,
    to je pijačo »Costello«, kjer so epilog velike težave s prodajo in z obstojem

    Zakaj nista na opozorila suma za državo škodljivega delovanja koncesionarja, objavljena v
    ribniškem občinskem glasilu REŠETO, popolnoma nič reagirala ne kočevski poslanec Janko Veber, SD, ne ribniški poslanec Jože Tanko, ki celo izhaja iz lokalne nekoč mogočne lesne industrije?

    Zakaj se les iz državnih gozdov ne prodaja na javnih licitacijah in se tako doseže prav
    tržna cena?

    Berem: »«Na nelojalno konkurenco opozarja tudi računsko sodišče. Kot sporno
    navajajo tudi določbo zakona, po kateri lahko državno podjetje »poleg dejavnosti razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov, opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi, organizira centre za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarja pogoje za
    razvoj ter vzpostavlja gozdno-lesne verige s čim višjo dodano vrednostjo««.

    Vsak lastnik surovinskega bogastva, tudi privatni in državni lastniki gozda, lahko v tržnem gospodarstvu razvijejo konkurenčno predelovalno industrijo, seveda vse pod enakimi obče veljavnimi pogoji, ter na lastno odgovornost in stroške!

    To je splošno veljavno za razvito demokracijo in tržno ekonomijo!