fbpx

Poslanci sprejeli zakona SDS za pomoč malim in srednjim podjetjem ter zakon o elektronskih komunikacijah

Foto: STA

DZ je sprejel zakon o izvajanju uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike, ki so ga pripravili v poslanski skupini SDS. S tem se bo predvsem malim in srednjim podjetjem omogočil lažji dostop do financiranja, predvsem do neobdavčenih virov, je v torek v imenu predlagateljev dejal Janez Magyar (SDS). Prav tako so poslanci s 74 glasovi za in enim glasom proti sprejel zakon SDS o elektronskih komunikacijah, s katerim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva s tega področja. 

S prvim zakonom se ureja izvajanje uredbe iz leta 2021 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike. Gre za vrsto posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja upravlja javnosti dostopno digitalno platformo, prek katere se vzpostavi stik oz. olajša vzpostavitev stikov s potencialnimi vlagatelji ter podjetniki, ki želijo na trgu pridobiti finančna sredstva.

V Sloveniji zagonska, mala in srednja podjetja danes dodatnih virov za financiranje svojih naložb ne pridobivajo prek množičnega financiranja, medtem ko je tovrstno pridobivanje kapitala v tujini uveljavljeno in koristno,” je pojasnil poslanec Janez Magyar. Sam pričakuje, da bo uveljavitev zakona imela ugoden vpliv na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Zakon je v današnjem glasovanju podprlo 75 poslancev, proti je bil eden. Podpira ga tudi vlada, saj – kot je v torek dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec – bodo z njim zagotovljene pravne podlage za ustrezno regulacijo in nadzor storitev množičnega financiranja v Sloveniji. Poleg tega bo s tem vzpostavljeno ustrezno zaupanje v platforme za množično financiranje, je dodala.

Sprejet še en zakon, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka
Z zakonom o elektronskih komunikacijah se prav tako v slovenski pravni red prenaša direktivo EU o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. To bi Slovenija sicer morala v zakonodajo prenesti do 21. decembra 2020. Zaradi zamude pri prenosu je Evropa komisija proti Sloveniji že vložila tožbo pred Sodiščem EU. Predlog zakona je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), v prejšnjem mandatu pa je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše.

Kot je danes pojasnila ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, je bilo v takratnem zakonskem predlogu poleg številnih koristi tudi nekaj nepravilnosti, na katere so opozarjali na Evropski komisiji, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) in zakonodajnopravni službi DZ. Te nepravilnosti so odpravili s 73 dopolnili koalicijskih poslanskih skupin. Z dopolnili koalicije so bile med drugim spremenjene določbe glede varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture – in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei. Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot “dobavitelji z visokim tveganjem”, je zdaj v predlogu zakona zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.

V SDS takim spremembam njihovega predloga nasprotujejo. Poslanec SDS Žan Mahnič je na torkovi obravnavi predloga zakona v DZ koalicijskim poslancem očital, da so popustili pod pritiski kitajskega veleposlaništva in podjetja Telemach, ki ima Huaweijevo opremo.

Stojmenova Duh je danes te očitke zavrnila in opozorila, da je bil prvotni predlog zakona diskriminatoren, saj ni upošteval, ali dejansko prihaja do težav pri varnosti komunikacijskih storitev.

Sara Kovač