“Pričakujem, da bo Slovenija med državami, ki bodo hitreje gospodarsko okrevale, a pod pogojem, da se epidemija ne ponovi”

Minister za finance Republike Slovenije mag. Andrej Šircelj Foto: Polona Avanzo

Pogovarjali smo se z ministrom za finance Republike Slovenije Andrejem Šircljem. Pravi, da so bili ukrepi za preprečevanje širjenja virusa in blažitev učinkov upočasnitve gospodarske dejavnosti za državljane in podjetja nujni.

Demokracija: Nova vlada je doslej pokazala trezno, odgovorno, hitro in tudi ambiciozno ter preudarno pot do okrevanja v epidemiji COVID-19, koraki so šli v pravo smer. Hkrati pa je za letos napovedan močan upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije. Kako to ocenjujete in kaj  lahko pričakujemo do konca leta?

Šircelj: Res je. Vlada je v nekaj dneh po prisegi ministrov pripravila prve ukrepe, ki so zagotovili večjo likvidnost in lažje poslovanje. Vpliv na gospodarsko aktivnost je odvisen od trajanja epidemije novega koronavirusa. Vlada se je že pripravila na morebitni drugi val, imamo opremo in zalogo. Verjamem, da se bo gospodarska aktivnost po koncu epidemije okrepila, po napovedih Evropske komisije bo padec gospodarske rasti Slovenije letos 7 odstotkov, kar lahko primerjamo z letom 1992, ko smo izgubili trge. Po napovedih komisije se bo gospodarska aktivnost v letu 2021 povečala za 6,7 odstotka, kar pomeni, da bi se BDP do konca leta 2021 približeval ravni iz leta 2019.

Demokracija: Evropska komisija je včeraj prvič od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa objavila gospodarske napovedi, po katerih je Slovenija v boljšem položaju kot je povprečje v območju evra. Kako to komentirate? Navsezadnje je Slovenija za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu namenila 6 do 8 odstotkov BDP. Če se motim, me popravite prosim.

Šircelj: Po napovedih Evropske komisije bo zaradi COVID-19 gospodarska rast Slovenije leta 2020 padla za 7 odstotkov, v EU pa povprečno za 7,4 odstotka. Komisija ugotavlja, da bi to lahko nadomestili v prihodnjem letu. Ukrepi vlade, ki so bili sprejeti za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, predvsem ukrepi za ohranitev delovnih mest, vplivajo na oceno in na realno stanje v slovenskem gospodarstvu. Finančni učinek prvega svežnja ukrepov znaša dobrih 6 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije. Za primerjavo: skupna vrednost doseženega dogovora finančnih ministrov držav članic Evropske unije o instrumentih za spopadanje s situacijo predstavlja samo slabe 4 odstotke evropskega BDP.

Demokracija: Kakšna so dosedanja javnofinančna gibanja v Sloveniji v letošnjem letu?

Šircelj: Za leto 2020 se zgornja meja izdatkov sektorja države poveča za 2,15 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj je predviden v višini 8,1 odstotka BDP, javni dolg pa se bo po ocenah zvišal na 82,4 odstotka BDP, kar nas uvršča na boljšo stran med državami EU. Najvišji dovoljeni obseg odhodkov za državni proračun za leto 2020 se zvišuje za 2,08 milijarde evrov, tudi za državni proračun je predviden primanjkljaj v višini 8,1 odstotka BDP.

Demokracija: Prejšnji premier trdi, da je novi vladi zapustil zelo ugodno stanje. Je bilo res tako?

Šircelj: Žal se ne morem strinjati z nekdanjim predsednikom vlade. Če bi vlada pravočasno razglasila epidemijo in začela s postopki nabav osebne zaščitne opreme ter sprejela ustrezna navodila za tiste, ki so prihajali s smučanja v Italiji, verjetno epidemija v Sloveniji ne bi dosegla večjih razsežnosti in bi bilo soočanje s COVID-19 bistveno lažje. In tudi cenejše. Od začetka izbruha virusa SARS-CoV-2 so se cene osebne zaščitne opreme močno povečale. Cene kirurških mask so se povečale za šestkrat, cene respiratorjev N95 za trikrat in cene obleke za dvakrat. Takrat, ko smo najbolj potrebovali medicinsko opremo, se je podaljšal čas dobave, zaloge pa so prodajali najvišjim ponudnikom.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!