fbpx

Pridelovalci žit: Vlada mora ukrepati takoj

Foto: STA

“Še nikoli doslej kmetje niso bili tako izpostavljeni podražitvam vhodnih surovin za kmetijsko pridelavo ter tako nestanovitnim razmeram na trgu – Vlada Republike Slovenije naj odkupi vso slovensko krušno pšenico po enotni ceni. Pošteno plačilo kmetu je zagotovilo za slovenski kruh na mizi potrošnika – ukrepati je treba takoj,” je Komisija za odkup in prodajo žit zapisala v izjavi za medije.

Letošnja žetev slovenske pšenice je pred vrati. Komisija za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, je na sestanku na sedežu Splošne kmetijske zadruge Ljutomer Križevci 22. junija ocenila, da bo letina 2022 kljub neugodnim vremenskim razmeram povprečna, in sklenila, da se vso slovensko pšenico prednostno ponudi v odkup slovenskim mlinarjem. Komisija je opozorila tudi na izjemna nihanja cen pšenice na mednarodnih trgih ter izjemno rast stroškov pridelave, zato je “žitno verigo” in Vlado RS pozvala k ukrepanju za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti.

Člani komisije pričakujejo, da se bodo zadruge, ki zbirajo pšenico s slovenskih družinskih kmetij, in slovenski mlinarji uspeli dogovoriti za pogoje odkupa, ki bodo kmetom jeseni omogočili zagon nove sezone. Nihanja cen pšenice na mednarodnih trgih so v tednih pred žetvijo hitra in močna, kar ob izjemnih podražitvah vhodnih surovin za kmetijsko pridelavo in energentov v zadnjem letu postavlja slovenske kmete v ekonomsko nezavidljiv položaj, ki ima lahko za posledico opuščanje kmetijske dejavnosti. Komisija zato apelira na poslovne subjekte v “žitni verigi”, da v nepredvidljivih razmerah, v katerih se je našla celotna veriga, in v okviru dovoljenega dialoga s stališča pravil konkurence, dogovorijo takšne odkupne pogoje, ki bodo upoštevali izjemno rast stroškov pridelave in zagotovili jesensko setev. Komisija k ukrepanju za zagotovitev dolgoročne prehranske varnosti države poziva tudi Vlado Republike Slovenije.

Foto: STA

Leta 2021 je bila slovenska pšenica požeta s približno 26 tisoč hektarov njiv, kar je bila najmanjša zabeležena površina do takrat. Kljub manjši površini je bil pridelek zaradi visokega hektarskega pridelka 5,8 t/ha še vedno 6 odstotkov nad ravnijo povprečja let 2016-2020 in je znašal približno 152 tisoč ton. V povprečju približno 2/3 pšenice letno predstavlja krušna pšenica, preostala je namenjena krmi. V času žetve je bilo lansko leto odkupljene 66 tisoč ton pšenice. V povprečju je znašala odkupna cena krušne pšenice v času žetve 189,1 evrov/t. (Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2021, Kmetijski inštitut Slovenije). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2021 skupaj odkupljenih slabih 89 tisoč ton pšenice po povprečni ceni 187,77 evrov/t. Kmalu po žetvi je sledila skokovita rast cen zlasti gnojil, konec leta 2021 tudi goriv. Ruska agresija na Ukrajino je rast cen repromaterialov in energentov dodatno pospešila ter povzročila motnje pri dobavah.

Za 2022 pričakovani slabši donosi
Še nikoli doslej kmetje niso bili tako izpostavljeni podražitvam vhodnih surovin za kmetijsko pridelavo kot v žitni letini 2021/2022. Od zadnje žetve so se goriva podražila za okoli 50 odstotkov, mineralna gnojila pa za 3 – 4 krat. Podražila so se tudi sredstva za zaščito rastlin in semenski material. Pri mineralnih gnojilih se je pojavila tudi nezanesljiva dobava in marsikje kmetje niso uspeli ustrezno opraviti vseh agrotehničnih ukrepov, zaradi česar se za leto 2022 pričakuje slabše donose, kar bo dodatno podražilo pridelavo na enoto pridelka. Kljub nekoliko boljši doseženi odkupni ceni pšenice v letu 2021, kmetje zaradi visokih stroškov pridelave žetev pričakujejo nelikvidni. Nedavne cene žit, ki bi lahko absorbirale visoke stroške letošnje pridelave in omogočile, da bi si kmetje zagotovili finančna sredstva za naslednjo setev, so začele hitro in močno nihati. Popuščanje cen je sicer trend, ki je značilen za obdobje pred žetvijo, vendar nikoli niso bili kmetje, ki pridelujejo osnovno prehransko surovino, izpostavljeni tako nestanovitnim razmeram na trgu in tako težkemu finančnemu položaju kot letošnje leto. Komisija je na sestanku 22. junija 2022, na podlagi stroškov pridelave letošnjega letnika pšenice in pričakovanih gibanj v prihodnje, ocenila vrednosti letošnjega pridelka pšenice (in ječmena) ob žetvi po kakovostnih kategorijah, ki bi omogočile likvidnost kmetij ter zagon nove sezone pridelave.

Komisija pozvala k upoštevanju priporočil
Komisija za odkup in prodajo žit je sprejela sklep, da bo prednostno vso pšenico ponudila v odkup slovenskim mlinarjem. Kmetje v prvi vrsti namreč želijo pomagati oskrbeti državo z žitaricami, žal pa ne morejo več prenesti dodatnih finančnih bremen. Zato Komisija poziva slovensko mlinsko predelovalno industrijo in Vlado Republike Slovenije, da za zagotavljanje likvidnosti kmetijske pridelave in zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti države, ki temelji na surovinah slovenskega porekla, pri postavljanju odkupnih pogojev ob žetvi upošteva priporočila Komisije glede vrednosti letošnjega pridelka pšenice.

Hkrati Komisija poziva Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva, da kmetijskemu sektorju ter zadrugam in podjetjem s področja živilsko predelovalne dejavnosti z ukrepi v okviru posebnega začasnega okvira za krizno državno pomoč za podporo gospodarstvu v kontekstu vojaškega napada Rusije na Ukrajino, ki je v veljavi do 31. 12. 2022, čimprej pomaga v največjem dovoljenem znesku. V primeru, da bo ob žetvi zaradi prenizko ovrednotenega pridelka pšenice ogrožena socialna varnost kmetov in njihovih družin, bodo skupaj s svojimi zadrugami primorani najboljšega ponudnika za odkup pšenice poiskati v tujini. Zato je Komisija pozvala Vlado Republike Slovenije, da s ciljem zagotovitve prehranske varnosti države odkupi vso slovensko krušno pšenico po enotni ceni 400 evrov/t in zagotovi, da bo tekom leta količinsko ter cenovno razpoložljiva slovenskim mlinarjem in pekom ter slovenskemu potrošniku. Komisija poudarja, da je pošteno plačilo kmetu zagotovilo za slovenski kruh na mizi potrošnika – ukrepati je treba takoj!

Sara Kovač