Računsko sodišče razkrilo vso bedo gospodarske politike v letih 2016 in 2017- 409 podjetij v državni lasti, 201 direktorjev imelo višjo plačo kot predsednik vlade

Petrol, Zavarovalnica Triglav in Telekom spadajo med najbolj pomembna in vplivna podjetja v državni lasti. (Foto: STA)

Računsko sodišče je podalo mnenje, da vlada in ministrstvo pri urejanju prejemkov direktorjev družb v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti nista bila učinkovita, medtem ko je bil SDH le delno učinkovit v času Cerarjeve vlade v letih 2016-2017. “Kar 409 gospodarskih družb je v večinski lasti države in lokalnih skupnosti (LS), s čimer se Slovenija uvršča med tiste članice EU, ki imajo najvišji delež gospodarskih družb v lasti države. ‘Viva socialismo!'” se je na problem državnega lastništva odzval lastnik Valicona Andraž Zorko.

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost ureditve prejemkov predsednikov in članov uprav, izvršnih direktorjev, direktorjev, poslovodij in prokuristov  gospodarskih družb, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. V svojem poročilu so zajeli delovanje v letih 2016 in 2017. V članku je prikazana tudi infografika poročila Računskega sodišča, da si lahko vsak bralec lažje predstavlja težavo, ki jo je zajelo računsko sodišče.

V svojem poročilu je med drugim Računsko sodišče izpostavilo, da  je povprečna mesečna plača zaposlenih v RS v istem obdobju 2016-2017 znašala 1.605 evrov, povprečna mesečna plača predsednika vlade pa 5.288 evrov. Navedeno pomeni, da je bilo v tem času več kot 200 direktorjev družb v lasti RS in LS, ki so imeli osnovno mesečno plačilo višjo od mesečne plače predsednika vlade, od teh je bilo 184 direktorjev družb v lasti Republike Slovenije in 17 direktorjev družb v lasti lokalnih skupnosti, so ob tem opozorili na Računskem sodišču.

Slovenija med članicami EU z najvišjimi deleži države
Kot navajajo na Računskem sodišču, je bilo po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo konec leta 2017 kar 409 gospodarskih družb v večinski lasti države in lokalnih skupnosti (LS), s čimer se Slovenija uvršča med tiste članice EU, ki imajo najvišji delež gospodarskih družb v lasti države. Prav velik delež države v več kot 400 podjetjih daje veliko možnost vplivanja politike na delovanje posameznih podjetij. Slovenija je tudi žrtev več kot 25-letne vladavine levo nazorsko ekonomskih politik, ki so vedno zagovarjale prevladujoči delež države. S tem so si zgradili svoje omrežje, ki je imelo vpliv na celotno delovanje države.

Zato je trenutna vlada pred toliko večjim izzivom, da prekine stare prakse gospodarjenja v Sloveniji. Profesor Fakultete za družbene vede Miro Haček dvomi, da bo uspelo tej vladi prekiniti staro prakso: “V stotinah tovrstnih družb je parkiranih stotine “naših” in “zaslužnih” direktorjev, levih in desnih, zato se bojim, da tega nobena vlada ni in tudi ne bo (v resnici) uredila.”

V preteklosti smo v našem mediju razkrili mnogo gospodarskih povezav, ki si jih je predvsem slovenska politična levica namestila. Desno nazorski stranki SDS in NSi sta v preteklosti velikokrat zagovarjali izstop države iz gospodarstva. Med drugim je tudi profesor na Fakulteti za varnostne vede dr. Bojan Dobovšek povedal, da v Sloveniji zaradi korupcije vsako leto izgine tri milijarde evrov. Vzrok pa je velik vpliv države, kjer z nastavljenimi predsedniki družb poskrbijo z dragimi svetovalnimi pogodbami za izčrpavanje dobička državnih podjetij. Manjši dobiček pa tudi pomeni manjši finančni prilivi v slovenski proračun.

V nadaljevanju si lahko preberete povzetek poročila Računskega sodišča Ureditev prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti v letih 2016 in 2017:

Vlada ni zagotovila sprejema strategije, ki bi na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja določala enotne cilje oziroma lastniško politiko države na področju prejemkov direktorjev družb v lasti RS in LS ter opredeljevala načine doseganja teh ciljev, čeprav bi to lahko storila v okviru obstoječe strategije upravljanja kapitalskih naložb države iz leta 2015 ali posebnega strateškega dokumenta. Usklajena in posodobljena strateška izhodišča na tem področju bi bila pomembna, ker RS spada med države Evropske unije z največjim obsegom lastništva v gospodarskih družbah. Kljub temu je strategijo države na tem področju mogoče razbrati le posredno iz veljavnih predpisov, ki pa imajo različne in nasprotujoče si usmeritve.

Vlada ni spremljala učinkov veljavnih predpisov, ki urejajo prejemke direktorjev, kot so Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZPPOGD) in na njegovi podlagi sprejeta uredba, Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB) in Zakon o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju: ZSDH-1), zato ni mogla sklepati o (ne)primernosti njihove vsebine in jih posodabljati glede na spreminjajoče se dejansko stanje.

Vlada ni razpolagala s celovitimi podatki o tem, kakšne prejemke so direktorjem izplačevale družbe v lasti RS in LS ter kakšne so morebitne negativne posledice splošnih omejitev prejemkov direktorjev po ZPPOGD v posameznih družbah. Vlada ni izvedla aktivnosti za dopolnitev in posodobitev ZPPOGD, čeprav se je makroekonomska situacija v državi od sprejema tega zakona v letu 2010 bistveno spremenila in jo je ministrstvo že v letu 2012 opozarjalo na vrsto pomanjkljivosti zakonskih določb, ki so bile prisotne tudi v obdobju, na katero se nanaša revizija.

Foto: Infografika Računsko sodišče

Vlada ravno tako ni spremljala izvajanja določb ZSDH-1, ki dodeljujejo pristojnost SDH, da za družbe, s katerimi upravlja, sprejme drugačne politike prejemkov od ZPPOGD. Čeprav SDH te svoje zakonske pristojnosti ni izvajal, ga vlada kot skupščina SDH ni pozvala k obrazložitvi razlogov za takšno ravnanje in k ukrepanju. Za veljavnost drugačnih politik prejemkov ZSDH-1 zahteva predhodno soglasje vlade, vendar pa vlada ni določila internih pravil in usmeritev, ki bi zagotavljala, da bodo odločitve o podaji soglasij sprejete na podlagi enakih in smiselnih kriterijev za vse družbe.

Vlada ni ugotavljala, ali in na katere družbe je imel ZPPOGD med letoma 2016 in 2017 domnevno škodljive učinke. Spletna raziskava računskega sodišča je pokazala, da je le manjši delež družb v lasti RS in LS (10 odstotkov od v raziskavi zajetih 297 družb) zaznaval, da je ZPPOGD pomembno zmanjšal možnosti za pridobitev strokovno usposobljenih direktorjev v teh družbah in možnosti za ustrezno (stimulativno) nagrajevanje njihovega dela, medtem ko ostale družbe tega niso zaznavale.

Vlada ni izkazala, da bi na podlagi ugotovitev o neuporabi določb ZUKSB in ZSDH-1, ki za direktorje Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljevanju: DUTB), SDH in Kapitalske družbe, d. d. (v nadaljevanju: KAD) izključujejo omejitve prejemkov po ZPPOGD, preverjala, ali se kljub temu dosegajo cilji teh zakonov (pritegnitev visoko usposobljenih strokovnjakov na javnih in mednarodnih razpisih in zagotavljanje učinkovitega vodenja teh strateško pomembnih družb za RS).

Foto: Infografika Računsko sodišče

Do konca leta 2017 vlada ni pristopila k vodenju postopkov za prenos Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev, ki se nanaša tudi na prejemke direktorjev gospodarskih družb, v nacionalni pravni red, zaradi česar RS zamuja z rokom za implementacijo te direktive, ki se je iztekel 10. 6. 2019.

Vlada je v 9 družbah, s katerimi je sama upravljala, le delno poskrbela za učinkovito izvajanje nalog skupščine, ki se nanašajo na spremljanje in usmerjanje politik prejemkov direktorjev v teh družbah. Vlada kot predstavnik skupščine v družbah, ki niso zavezane k uporabi ZPPOGD (to so DUTB, SDH in KAD), ni spremljala izvajanja politik prejemkov na način, ki bi ji omogočil ugotovitev, da te družbe v praksi v celoti ne spoštujejo ZPPOGD, čeprav same poročajo o nasprotnem. Vlada je posebno politiko prejemkov sprejela za DUTB, ne pa tudi za SDH in KAD.

Foto: Infografika Računsko sodišče

Računsko sodišče je presodilo, da ministrstvo pri nadzoru nad določanjem prejemkov direktorjev družb v lasti RS in LS ni bilo učinkovito.

Ministrstvo je le delno vzpostavilo pogoje za izvajanje nadzora pri določanju prejemkov po ZPPOGD. Interno navodilo ministrstva o izvajanju posameznih nadzornih aktivnosti je bilo sprejeto le v obliki neformalnih usmeritev in ne kot zavezujoč interni akt, poleg tega pa je bilo vsebinsko pomanjkljivo, saj ni predvidevalo preveritev vseh okoliščin, ki so pomembne za oceno skladnosti prejemkov direktorjev z ZPPOGD.

Ministrstvo je vodilo neažuren in nezanesljiv seznam družb zavezank po ZPPOGD, saj se je ta seznam posodabljal le 2-krat letno, pri tem pa ni zajemal vseh družb v lasti RS in LS, ki bi jih moral oziroma so bile na njem družbe, ki ne bi smele biti. Ministrstvo ni imelo pregleda nad aktualnimi pogodbami, ki so jih družbe sklepale z direktorji, ker v obdobju, na katero se nanaša revizija, prejetih pogodb ni vpisovalo v za to predviden register in ni ugotavljalo, ali so vse družbe sproti izpolnjevale dolžnost posredovanja pogodb in njihovih sprememb ministrstvu. Posledično ministrstvo vsaj za 20 odstotkov od 409 družb, ki so bile na seznamu zavezank, ni razpolagalo s pogodbami, zaradi česar pri teh družbah objektivno ni bilo mogoče izvajati nadzora nad prejemki direktorjev.

Foto: Infografika Računsko sodišče

Ministrstvo ni bilo učinkovito pri izvajanju nadzornih aktivnosti, ki se nanašajo na preglede prejetih pogodb, zaznavanje bistvenih kršitev ZPPOGD, ukrepanje v primeru ugotovljenih nepravilnosti in svetovanje uporabnikom zakona. Prejetih pogodb ni pregledalo takoj po njihovem prejemu ali v razumnem roku, saj je v večjem številu primerov preteklo več kot 4 ali celo 6 mesecev od prejema do pregleda pogodbe. Za 17,5 odstotka v reviziji pregledanih pogodb ni razpolagalo z dokazili o izvedbi preveritev skladnosti pogodbeno določenih prejemkov direktorja z določbami ZPPOGD.

Večje število obstoječih dokazil pa je bilo le delno in ročno izpolnjenih na način, da objektivna preverba vseh izvedenih nadzornih aktivnosti ministrstva za nazaj ni bila mogoča. Ministrstvo zoper člane organov nadzora v družbah v lasti RS in LS, kjer je ugotovilo kršitve ZPPOGD, ni uvedlo postopkov o prekršku v skladu z zakonom, temveč je zgolj pozvalo družbe k uskladitvi določb pogodb z zakonom.

Iz spletne raziskave računskega sodišča izhaja, da ministrstvo pri posameznih družbah večjega števila kršitev določb ZPPOGD (na primer previsoka osnovna plačila, previsoki spremenljivi prejemki in odpravnine, spremenljivi prejemki brez določitve meril, odsotnost meril za družbeno odgovornost podjetij, nedopustni dodatki in prejemki po delovnopravni zakonodaji, koriščenje bonitet brez sprejetih pravil) in anomalij (na primer uporaba le najvišjih mnogokratnikov za določitev osnovnega plačila, sklenitev posojilne pogodbe z direktorjem) pri izvajanju tega zakona ni zaznalo.

Foto: Infografika Računsko sodišče

Ministrstvo ni razpolagalo z evidenco o ugotovljenih kršitvah zakona in izvedenih ukrepih v zvezi z opravljenimi nadzori ter ni oblikovalo registra možnih tveganj za kršitev zakona ali zaobid njegovih določb. Aktivnosti svetovanja družbam zavezankam po ZPPOGD glede uporabe zakona je ministrstvo izvajalo v omejenem obsegu in na način, da je s stališči seznanjalo izključno družbe, ki so ga zaprosile za mnenje, ne pa tudi preostalih družb. Seznam zavezank po ZPPOGD je vodilo le za interno rabo, čeprav bi bilo smiselno, da bi ga javno objavilo in tako zagotovilo možnost informiranja vseh zainteresiranih oseb.

Računsko sodišče je presodilo, da je bil SDH pri spremljanju in določanju politik prejemkov direktorjev družb v lasti RS, s katerimi upravlja, delno učinkovit.
SDH je izvajanje politik prejemkov direktorjev družb spremljal le obdobno in v omejenem obsegu, pri tem pa družbam ni podal dodatnih usmeritev za izvajanje politik prejemkov. Seznanjal se je le z vrstami in nominalno (izplačano) višino prejemkov za posameznega člana poslovodstva, ni pa pridobil podatkov o dodeljenem mnogokratniku in upoštevanju drugih kriterijev za določitev osnovnega plačila ter podatkov o dodeljenem in v posameznem letu odmerjenem spremenljivem prejemku, vključno z merili uspešnosti, ki so bila pri tem uporabljena.

SDH je zato imel nepopoln pregled nad prejemki direktorjev družb v lasti RS, plačnimi razmerji med direktorji v svojem portfelju in znotraj dejavnosti ter načinom uveljavljanja ZPPOGD. SDH kot upravljavec ni bil seznanjen s tem, ali so posamezne družbe kršile določbe ZPPOGD ter ali so bile posameznim članom organov nadzora izrečene prekrškovne sankcije zaradi nespoštovanja določil ZPPOGD.

Foto: Infografika Računsko sodišče

V družbah ni sprejel nobenih dodatnih politik prejemkov ali priporočil, na osnovi česar bi opredelil pravila za določanje prejemkov direktorjev, ki bi v primeru nejasnosti ali anomalij dopolnjevala pravila iz ZPPOGD. SDH bi kot skrben in aktiven upravljavec kapitalskih naložb družbam lahko izdal priporočilo, naj te pri določanju meril za spremenljive prejemke direktorjev v čim večji meri upoštevajo doseganje ciljev države oziroma SDH, česar pa ni storil.

SDH je za družbe, s katerimi upravlja, v omejenem obsegu načrtoval in pripravil pomanjkljive podlage za drugačne politike prejemkov od ZPPOGD, ki bi jih lahko sprejel po predhodnem soglasju vlade na podlagi določbe 23. člena ZSDH-1. V ta namen je sicer ustanovil delovno skupino, pridobil mnenja različnih deležnikov in izvedel analizo stanja prejemkov direktorjev, vendar pa ta analiza ni temeljila na sistematično in celovito ugotovljenem dejanskem stanju, ki bi razkrivalo tudi obseg negativnih učinkov omejitev prejemkov po ZPPOGD, zaradi česar je bil sprejet 23. člen ZSDH-1. SDH je na podlagi izvedene analize prejemkov pripravil le splošna izhodišča za sprejem drugačne politike prejemkov v obliki delovnega dokumenta, ki ni bil formalno sprejet in potrjen.

Foto: Infografika Računsko sodišče

Delovni dokument je bil posredovan ministrstvu zgolj informativno in ne na način, da bi SDH zahteval stališča vlade v zvezi s problematiko, kar bi bilo nujno, ker je pogoj za veljavnost drugačnih politik prejemkov predhodno soglasje vlade. SDH posledično do trenutka izdaje tega poročila za nobeno družbo v lasti RS ni zagotovil sprejetja drugačne politike prejemkov od ZPPOGD. Računsko sodišče je od vseh 3 revidirancev zahtevalo predložitev odzivnega poročila, kjer morajo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti, in jim podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Foto: Infografika Računsko sodišče

Celotno poročilo si lahko preberete TUKAJ.

Luka Perš