Rešil propadlo socialistično podjetje, sedaj pa besna delavka nad njega

Vir: STA

Steklarna Hrastnik velja za enega najbolj uspešnih podjetniških podvigov. Podjetje, ki je bilo tik pred stečajem, je direktor Andrej Božič uspel rešiti. Še več. Kljub težkim delovnim pogojem delavcem nudi ugodnosti kot malokatero slovensko podjetje.

Svojega direktorja so že večkrat pohvalili tudi delavci, zato nas je zapis jezne delavke, ki je preko agencije delala tudi v Steklarni Hrastnik, na družabnem omrežju Facebook toliko bolj presenetil.

Refleks večvrednosti
“Veš, gospod direktor Božič … nisem jaz tam ena iz Bosne, ki se boji karkoli reči, kjer dobiš knjižico, če greš na bolniško,”
 se je na svojem Facebooku profilu razgovorila Janja, bivša zaposlena v Steklarni Hrastnik. Ugotavlja, da delavec ni vreden veliko oz. je vreden toliko kot zadnja smet.

Delati je pač treba
Diplomirana teologinja je bila v steklarni zaposlena preko agencije Adecco, a na čas, ko je delala v omenjenem podjetju, nima lepih spominov. V zapisu na družbenem omrežju Facebook – ki ga je sedaj že odstranila – se huduje nad slabimi delovnimi pogoji v steklarni. Piše, da je potrebno delati 7 dni v tednu v štirih izmenah, da so za vse poškodbe krivi delavci sami in da so delavke zgarane, “zjamrane” in živčne, soočale pa naj bi se tudi z bolečinami v hrbtu.

Vsega je kriv kapitalizem
Podjetje naj bi tako kot številna druga podjetja v Sloveniji zaposlovalo agencijske delavce, “ki zaradi začasne zaposlenosti ne morejo imeti otrok, najemanje kreditov pa so tudi oddaljene sanje, kar je še posebej pomenljivo glede na to, da se podjetje ponaša z družini prijaznim certifikatom”. Po njenem mnenju je za vse kriv kapitalizem. “Znamo bit glasni, ko je treba drugim pravice jemat. Ne znamo pa skupi stopit in se upret kapitalizmu,” se huduje nekdanja zaposlena.

Steklarna Hrastnik odgovarja: Delovne razmere niso lahke
V Steklarni Hrastnik jih ni strah priznati, da je delo v proizvodnji težko, a hkrati pristavijo, da vodijo številne programe, s katerimi želijo delavcem pomagati. Zaposlenim naj bi bila na voljo vodena rekreacija, subvencioniran obisk bazena in savne, organizirajo pa tudi petdnevne preventivne programe, s katerimi želijo zaposlene spodbuditi k zdravemu načinu življenja.

Navajajo tudi konkretne številke. V Steklarni naj bi bilo 96 odstotkov zaposlenih za redni delovni čas, tovarno je v preteklem letu zapustilo 1,46 odstotkov zaposlenih, plača na oddelku SUK naj bi bila za 27 odstotkov višja od minimalne, tistim delavcem, ki imajo po kolektivni pogodbi nižjo plačo od minimalne, pa doplačujejo dodatek do minimalne plače.

Investicije prepolovile število poškodb
Odgovorni v podjetju odgovarjajo, da so z namenom zmanjševanja števila poškodb investirali v modifikacijo proizvodnje. Namestili naj bi klimatske naprave, drsna vrata, s katerimi se preprečuje prepih, posodobili vozni park viličarjev in vgradili dvižne mize, kjer je bilo to mogoče. Pravijo, da so v človeku prijaznejšo proizvodnjo investirali 2,5 milijonov evrov, zaradi tega pa naj bi jim uspelo več kot prepoloviti število poškodb na delovnem mestu.

Žiga Korsika