fbpx

S protikoronskimi ukrepi ohranjeni sto tisoči delovnih mest

Predsednik vlade Janez Janša in gospodarski minister Zdravko Počivalšek (foto: VladaRS)

Kazalniki gospodarske aktivnosti so ugodni, zmanjšuje se število registriranih brezposelnih. Ukrepi vlade za ublažitev posledic koronavirusa so bili učinkoviti. Po navedbah Fiskalnega sveta je bil skupni učinek protikoronskih ukrepov od marca 2020 3.454 milijonov evrov, kar je več kot tretjina državnega letnega proračuna.

Vlada je sprejela osem protikoronskih zakonov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, njihov neposredni učinek je bil 2.963 milijonov evrov, skupni obseg z upoštevanjem tudi potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz poroštev, likvidnosti kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa se je povzpel na že omenjenih skoraj 3.500 milijonov evrov.

Šlo je za veliko pomoč, ki se odraža tudi v dobro delujočem gospodarstvu kot osnovi trajne blaginje. Vlada je pomagala tudi zdravstvu, prevoznikom in socialnim delavcem. Pri tem so vedno poudarili, da ni bil nihče pozabljen.

Slovenija med najuspešnejšimi na svetu
V vladi, ki je mandat nastopila pred letom dni, 13. marca 2020, so poleg pomoči najranljivejšim, kot so mladi, velike družine, zaposleni z nizkimi dohodki, kmeti, upokojenci in invalidi, posebno pozornost namenili tudi gospodarstvu in ohranjanju ter ustvarjanju novih delovnih mest. V Slovenski demokratski stranki, ki je največja in vodilna politična stranka v Sloveniji, ob tem poudarjajo svoje zavedanje, da je najučinkovitejša socialna politika ustvarjanje novih delovnih mest v gospodarstvu.

Foto: STA

Slovenija je tako pri ohranjanju delovnih mest in gospodarstva med uspešnejšimi državami na svetu, kar nakazuje tudi nižji padec bruto domačega proizvoda kot pri drugih državah. Izredno ugodni so tudi kazalniki o brezposelnosti, po katerih je brezposelnost v Sloveniji s stopnjo 4,7 odstotka med najnižjimi v Evropski uniji, kjer je povprečje 7,5 odstotka.

V ukrepe vključena petina vseh zaposlenih
Po navedbah Fiskalnega sveta je bilo v ukrepe za ohranjanje delovnih mest aprila in maja lani vključena kar petina vseh zaposlenih (od dobrega milijona vseh), v zadnjih treh mesecih lani pa nekaj manj kot desetina vseh, kar kaže, da so ukrepi vlade prijeli in so v gospodarstvu lahko nadaljevali s poslovnimi ter proizvodnimi procesi. Decembra 2020 je bilo na primer vključenih 71.200 tisoč zaposlenih oziroma 8,9 odstotka vseh zaposlenih.

Foto: STA

Država je v celoti pokrila znesek nadomestila čakanja na delo in delodajalce oprostila plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so delali ali so bili napoteni na začasno čakanje na delo oziroma zaradi višje sile niso mogli opravljati dela. Vlada je subvencionirala tudi skrajšan delovni čas za delavce v obsegu od 5 do 20 ur.

Vsi, ki jim je bila odrejena karantena in jim delodajalec ni mogel organizirati dela na domu, pa so imeli pravico do nadomestila plače v višini 100 odstotkov njihove povprečne mesečne plače za poln delovni čas.

Temeljni dohodek samozaposlenim in subvencije
Vlada je v osmih protikoronskih svežnjih zagotovila sredstva za temeljni dohodek, ki pripada samozaposlenim, družbenikom ali delničarjem gospodarske družbe oziroma ustanoviteljem zadruge ali zavoda ter kmetom. Temeljni dohodek je decembra prejelo 33.600 samozaposlenih oziroma okoli tretjina vseh, medtem ko je spomladi lani ta delež znašal okoli 45 odstotkov.

Odhodki za subvencije pa so bili samo v letošnjih prvih mesecih za okoli desetino višji kot v prvih mesecih lani. Glavnino pri subvencijah predstavljajo plačilo nadomestila za čakanje na delo ter temeljni dohodek samozaposlenim in drugim upravičenim skupinam prebivalstva. V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše ukrepe za ohranjanje delovnih mest.

V tretjem protikoronskem zakonu, t. i. PKP 3, so vsem državljanom zagotovili turistične bone, ki so namenjeni spodbujanju in pomoči turizmu. Mladoletni državljani so prejeli bon v višini 50 evrov, polnoletni pa v višini 200 evrov. Pripravili so tudi program finančnih spodbud na področju turizma obmejnih in drugih problemskih področij.

Delno kritje fiksnih stroškov, subvencionirane plače
Podjetja so prejela sredstva za delno pokrivanje fiksnih stroškov. Do pomoči so upravičena podjetja, ki so jim prihodki od prodaje v zadnjem četrtletju 2020 padli za vsaj 30 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019. Znesek, do katerega so podjetja upravičena, se izračuna na podlagi določenega odstotka od njihovih prihodkov od prodaje v letu 2019 na kvartal.

Vlada je podjetnikom zagotovila subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Vlada je sprejela tudi nekatere ukrepe za najemnike poslovnih stavb ali poslovnih prostorov. Tako lahko najemnik, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno, pogodbo o najemu prostora odpove z odpovednim rokom, zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe ali pa podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas. Vse to je zelo pomembno, saj so imeli nekateri velike težave s plačevanjem najemnin.

Brezposelnost se znižuje
Sprejetje vladnih interventnih ukrepov za ohranitev delovnih mest v prvem valu epidemije in kasnejše sproščanje omejitev za poslovanje je maja lani zajezilo visoko rast brezposelnosti. Število brezposelnih se je tako od julija do septembra postopno zmanjševalo in do konca novembra ohranjalo na podobni ravni. Urad za makroekonomske analize in razvoj pa je zapisal, da rast decembra in januarja ob ohranjanju interventnih ukrepov ni bistveno odstopala od sezonskih povišanj v istem obdobju preteklih let. Januarja se je začel upad in se nadaljeval tudi v februarju. Tudi v začetku marca je zaznati upad. Tako je bilo 4. marca po neuradnih (dnevnih) podatkih zavoda za zaposlovanje brezposelnih 86.309 oseb, kar je 2 odstotka manj kot konec februarja.

Skoraj 29 tisoč vlog za odlog odplačila posojil in 70 milijonov evrov odobrenih posojil z jamstvom države
Iz Banke Slovenije so sporočili, da so banke do konca februarja prejele 28.485 vlog kreditojemalcev; večino so jih že odobrile. V tem času so odobrile tudi 1.393 vlog podjetij za nove likvidnostne kredite, povezane z novim koronavirusom, s skupno izpostavljenostjo 550,6 milijona evrov. Od tega je bilo na podlagi zakona, ki omogoča kreditiranje podjetij z jamstvom države, odobrenih 90 posojil v skupni vrednosti 72,6 milijona evrov.

Vlada je podjetjem zagotovila državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij. Po teh ukrepih višina posameznega poroštva države lahko dosega največ 70 odstotkov glavnice za velika podjetja in 80 odstotkov glavnice za mikro, majhna ali srednja podjetja. Rok za odplačilo posojila je največ 5 let. Sredstva za likvidnost podjetij je država zagotovila prek Slovenskega podjetniškega sklada.

Daleč največ vlog so banke prejele ob prvi razglasitvi epidemije spomladi lani (aprila in maja), prirast vlog pa se je povečal tudi ob drugi razglasitvi epidemije (november).

Pojav novega koronavirusa in z njim povezani ukrepi za zagotavljanje zdravja državljanov so predstavljali velik šok za evropsko, svetovno in tudi slovensko gospodarstvo. Toda s sprejetimi protikoronskimi ukrepi je slovenska vlada ne samo zajezila širjenje virusa, ampak tudi zaščitila slovensko gospodarstvo ter ohranila sto tisoče delovnih mest.

Vida Kocjan