fbpx

Slovenija po socialnem indeksu pravičnosti nadpovprečna

Foto: Twitter

Z nastopom gospodarske in finančne krize se je socialna pravičnost na območju EU in OECD v povprečju poslabšala, medtem ko socialni indeks pravičnosti od okrevanja kaže sicer rahel, vendar stalni trend naraščanja. Medtem ko družbeno neravnovesje v EU narašča, je Slovenija po socialnem indeksu pravičnosti nadpovprečna, in sicer na 7. mestu med 41 državami.

Raven socialne pravičnosti se je v minulih letih znižala v večini članic EU, izhaja iz študije indeks socialne pravičnosti, ki jo je prvič pripravila nemška fundacija Bertelsmann Stiftung. Upošteva naslednje vidike socialne pravičnosti: revščino, izobraževanje, trg dela, zdravstveno varstvo, enakost med generacijami, socialno kohezijo in stopnjo diskriminacije. Slovenija je na 7. mestu za Dansko, Švedsko, Finsko, Islandijo, Norveško in Nizozemsko. Med prvih deset držav EU po indeksu socialne pravičnosti so še Češka, Nova Zelandija in Nemčija. Romunija, Bolgarija, Turčija in Meksiko so na dnu lestvice. Slovenija se je s 7. mestom odrezala nadpovprečno. V študiji, ki so jo objavili na svetovnem spletu, ugotavljajo, da Slovenija kaže postopno izboljšanje, odkar je bila v indeks prvič dodana leta 2014. Na petih od šestih vidikov socialne pravičnosti je Slovenija nadpovprečna. Z najvišjo oceno je bilo ocenjeno  izobraževanje, z najslabšo pa  dimenzija zdravje.

Najvišja ocena v izobraževanju
Slovenski izobraževalni sistem se je izkazal za uspešnejšega od sistema ostalih 34 držav. Vseh šest kvantitativnih kazalcev kaže na občutno izboljšanje v primerjavi s preteklimi desetimi leti. Strokovnjaki sodobnih javnih storitev (SGI) ugotavljajo, da se je “Slovenija premaknila razmeroma hitro od socialistične tradicije kurikuluma k bolj fleksibilni organizaciji izobraževanja.” Delež odraslega prebivalstva brez srednješolske izobrazbe se je v zadnjih desetih letih zniževalo iz 18,0 % na 11,9 % (V tem kriteriju Slovenija zaseda 12. mesto). Zmanjšal se je tudi delež učencev iz nižje socialno-ekonomskih gospodinjstev, ki danes niso prikrajšani  za izobrazbo, kot so to kazalci kazali v preteklosti. Slovenija se uvršča na 21. mesto po vplivu socialno-ekonomskih dejavnikov na uspešnost učencev PISA.

Malce nižja v dimenziji zdravja
Sorazmerno nizka uvrščenost Slovenije v dimenziji zdravja je posledica dolgoletne, srednje uspešnosti zdravstvenega sistema glede na osnovi socialne pravičnosti (ocena: 6,06). V povprečju lahko Slovenci pričakujemo 70,5 let, brez omejitev v delovanju in brez invalidnosti, zaradi česar je država na 27. mestu. Poleg tega ima Slovenija tudi drugo najnižjo umrljivost dojenčkov v našem vzorcu, in sicer 1,7 na 1000 živorojenih otrok – kar je pol manj kot v zadnjem desetletju. Strokovnjaki so ugotovili, da v slovenskem sistemu prevladuje sistem obveznega zavarovanja, ki sicer ne krije vseh stroškov zdravljenja, a za zapolnitev te vrzeli obstaja še dodatno zavarovanje. Na podlagi podatkov pa so ugotovili tudi, da se je delež stroškov zdravstvenega varstva, ki jih nosijo gospodinjstva, nekoliko zmanjšal, in sicer na 12,0 % (rang: 5) – kar je najnižja raven v desetih letih.

Tanja Brkić