fbpx

Slovenija postaja vse bolj privlačna za nemške investicije zaradi stabilnega okolja in dobrih ukrepov

Foto: Pixabay/Matic Štojs Lomovšek

Slovenija za nemška podjetja ostaja privlačna poslovna lokacija, kaže letošnja raziskava nemških gospodarskih zbornic v 15 državah srednje in vzhodne Evrope. “Zanimanje nemških investitorjev za dodatna vlaganja je veliko, Slovenija pa bi morala razmisliti, kako to kar se da izkoristiti,” so bili prepričani govorci na novinarski konferenci. Nekdanji minister za gospodarstvo in vodja svetovalne skupine Matej Lahovnik poudarja, da so v tem primeru že vidni rezultati dela vlade, ki se je osredotočila na gospodarstvo. “Vidi se, da trenutna vlada dela operativno in daje poudarek gospodarstvu, investitorji pa slovensko okolje vidijo kot stabilno,” nam je pojasnil.

“Gospodarska aktivnost v Sloveniji ostaja visoka,” je ugotovitve raziskave med nemškimi podjetji povzela Tina Drolc iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Kot so poročali na STA, 47 odstotkov vprašanih nemških podjetij v Sloveniji trenutno ocenjuje svoj položaj kot dober, 44 odstotkov pa kot zadovoljiv oziroma bistveno boljši od splošnega gospodarskega položaja v državi. 48 odstotkov vprašanih pričakuje, da bo stanje tudi v letu 2021 dobro, 39 odstotkov pa jih meni, da se bo njihov položaj izboljšal. Rast izvozne prodaje pričakuje 43 odstotkov vprašanih podjetij, nespremenjen obseg pa polovica.

Slaba petina (19 odstotkov) nemških podjetij namerava v Sloveniji v letošnjem letu dodatno povečati investicije, 62 odstotkov pa svojih načrtov ne namerava spreminjati. Da bodo investirale manj, je prav tako ocenilo 19 odstotkov nemških družb. Pozitivni so trendi na področju zaposlovanja, saj namerava dodatno zaposlovati 28 odstotkov podjetij, 59 odstotkov jih načrtuje ohranjanje števila sodelavcev, 13 odstotkov pa zmanjševanje, je povzela direktorica podjetja Deslo – AHK Katja Stadler. “Vidi se, da trenutna vlada dela operativno in daje poudarek gospodarstvu, investitorji pa slovensko okolje vidijo kot stabilno,” nam je pojasnil nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Pri tem še opozori na napake prejšnjih vlad, denimo Mira Cerarja pri prodaji Telekoma, zaradi česar so britanski časopisi celo odsvetovali investicije v Sloveniji.

Direktorica podjetja Deslo – AHK Katja Stadler (Foto: STA)

“Na našo zbornico se stalno obračajo nemška podjetja, ki se zanimajo za slovenski trg, tu smo zaznali zelo velik porast. Na eni strani je več primerov, ko nemška podjetja zaposlujejo slovenske delavce, kar je zanimivo, saj smo zaradi koronske krize pričakovali odpovedi,” je pojasnila Stadlerjeva. A nemška podjetja pospešeno iščejo slovenske delavce, zlasti predstavnike nemških podjetij v Sloveniji, trgovinske zastopnike, pa tudi zaposlene v panogah, kot je informacijska tehnologija, je dodala.

Industrija se ponovno vrača v Evropo
Kot nam je pojasnil Lahovnik, se je Nemčija ob izbruhu epidemije odločila skrajšati dobavne verige in prekiniti denimo tiste na Kitajskem. Posledično se tudi v Sloveniji “izjemno” povečuje povpraševanje po slovenskih dobaviteljih. “Vemo, da so se dobavne verige skrajšale, kar se tudi pozna. Nemška podjetja si želijo dobaviteljev iz bližine in kratkih dobavnih rokov,” pa je še pojasnila Drolčeva. Povpraševanja prihajajo denimo iz industrije, strojne in avtomobilske panoge.

BSH je eno izmed najuspešnejših nemških investicij v Sloveniji (Foto: STA)

Veliko je tudi povpraševanje po investicijah – nemške vlagatelje zanimajo tako prevzemi kot možnosti ustanovitve novih podjetij. Tu so najbolj privlačne strojna in gradbena panoga, informacijsko-komunikacijska tehnologija, strokovne in znanstvene dejavnosti. “Na tem področju smo letos prejeli več deset povpraševanj investitorjev,” je pojasnila Stadlerjeva. Nemška podjetja še naprej pozitivno ocenjujejo lokacijske razmere, 79 odstotkov bi jih ponovno investiralo v Sloveniji. Po privlačnosti lokacije je Slovenija letos po dolgih letih na petem mestu pridobila eno stopničko – prehitela je Slovaško – in se povzpela na četrto mesto. Zaostala je za Estonijo, Češko in Poljsko.

V Sloveniji primanjkuje usposobljenega kadra, socialna kapica je nujna
Tradicionalno zelo visoka ocena ostaja pri motiviranosti in produktivnosti zaposlenih, pri usposobljenosti zaposlenih ter kakovosti akademske izobrazbe. Velik izziv pa je pomanjkanje kvalificirane delovne sile, je pojasnila direktorica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. 37 odstotkov podjetij zato v Sloveniji denimo načrtuje lastno usposabljanje kadra, 13 odstotkov pa jih računa na zunanje strokovnjake ali pa razmišljajo o zunanjem izvajanju (outsourcing). “V Sloveniji primanjkuje tehničnega kadra in inženirjev različnih tehniških smeri, davčne olajšave pri zaposlitvi mladih diplomantov iz davčne reforme pa bi lahko pri tem pomagale,” je pojasnil tudi Lahovnik.

Foto: Pixabay

Povsem na repu držav v regiji pa je Slovenija tudi letos na področju stroškov dela ter fleksibilnosti delovne zakonodaje. Kot zelo visoko ocenjujejo davčno breme, nezadovoljni so z davčnim sistemom in birokracijo. Precej nezadovoljna so nemška podjetja tudi s predvidljivostjo slovenske gospodarske politike, želijo pa si tudi več politične in družbene stabilnosti. Davčno reformo so govorci na novinarski konferenci označili, kot korak v pravo smer, a so prepričani, da je treba še bolj razbremeniti plače, zlasti srednje. “Davčna reforma je nujna za razvoj slovenskega gospodarstva in povečanje plač. Tudi socialna kapica, ki bi lahko bila zastavljena še nižje pa bi bila korak bližje za razvoj investicij in delovnih mest z dodano vrednostjo,” je dodal Lahovnik.

Vse večji poudarek je na lokalnih dobaviteljih
Direktor družbe Henkel Maribor Christof Vollstedt je opozoril, da morajo plače rasti v skladu s produktivnostjo. “Včasih imamo občutek, da v zadnjih letih rast stroškov dela poganjajo drugi dejavniki,” je dejal. Zavzel se je tudi za poenostavitev kompenzacijskega modela, saj bo tako lažje pritegniti tudi tuje delavce, ter za zmanjšanje obremenitve plač. Na drugi strani so nemške družbe zadovoljne s pogoji za raziskave in razvoj, infrastrukturo, zelo visoko ocenjujejo razpoložljivost in kakovost lokalnih dobaviteljev. Zlasti zaradi stroškov pa več kot 60 odstotkov podjetij razmišlja o dobaviteljih iz drugih držav.

Direktor BASF v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, Simon Franko, pa meni, da bi morala Slovenija razmisliti, kako čim bolj izkoristiti povečan interes za investicije. Kot eno od glavnih težav je izpostavil predolge in premalo transparentne birokratske postopke, kot so postopki pridobivanja gradbenih dovoljen in okoljskih soglasij. “Ko podjetja pripravljajo investicije, potrebujejo stabilno in predvidljivo okolje,” je poudaril. Izpostavil je tudi reformo šolstva ter pozval tudi k razmisleku, kako zagotoviti dovolj poceni obnovljivih energetskih virov.

Sara Rančigaj