Slovenske ceste propadajo, gradbena podjetja pa si s kartelnimi dogovori polnijo žepe

Foto: D.M.

“Nekateri infrastrukturni projekti, ki jih izvaja ministrstvo za infrastrukturo, mi dajo misliti, da so zastavljeni namenoma tako, da bi ljudi odvrnili od demokracije,” trdi Danijel Magajne, gradbeni inženir iz Primorske, ki mu gradbeni projekti tudi v pokoju ne dajo miru. Vsaj tiste ne, kjer je videti, da je bila posredi korupcija. 

Eksemplarični primer nesmiselne investicije je most na cesti Dolenja Trebuša–Oblakov Vrh, ki je po inženirjevem mnenju – za nalogo, ki jo mora opravljati, – stal desetkrat preveč. Preko mostu, ki je skupaj s hodnikoma za pešce širok okoli deset metrov, se občasno ne pelje niti eno vozilo, medtem ko na mestih, kjer je promet 300- ali 400-krat večji, denimo, na cestah med Novo Gorico in Tolminom, Bovcom, Idrijo ter Kobaridom, pa veljajo omejitve prometa, saj se na cestah pojavljajo tako velike razpoke, da bi lahko v njih potisnili celotno dlan.

Danijel Magajne je prepričan, da je treba domačinom pomagati, da bo denar prišel do mest, kjer bo resnično potreben. “Mora biti interes tistega, ki most potrebuje, torej domačinov, v primeru luksuzno prenovljenega mostu pa domačini sploh niso vedeli, da se most obnavlja,” se čudi Magajne

Na vprašanje, ali ministrstvo ne izvede študij prometne pretočnosti, s katerimi bi preverili, ali se splača (in v kolikšni meri) vlagati sredstva v objekte, ki skorajda ne služijo nobenemu namenu, Magajne odgovori, da so to dolžni narediti, vprašanje pa je, ali so to dejansko naredili. “V tem primeru jim je verjetno šlo za to, da so verjetno hoteli omogočiti nekemu podjetju, ki znotraj kartelnega dogovarjanja nekaj časa ni dobilo posla, tako pa je moralo biti izbrano, predstavljam si, da je bilo tako,” ugotavlja gradbeni inženir.

Danijel Magajne je po izobrazbi univerzitetni diplomirani gradbeni inženir, ki mu je Inženirska zbornica Slovenije pred kratkim podelila nagrado za življenjsko delo za gradnjo in sanacijo mostov, hiš in zemeljskih plazov. Po nekaterih ocenah se je pod njegovim nadzorom zgradilo več kot milijon kvadratnih metrov. 

Popravila pa so potrebni tudi številni drugi mostovi v dolini rečice Kanomljice, ki pa zaradi nesmiselnih gradenj verjetno še dolgo ne bodo servisirani. Na majhnih mostičkih že leto in pol stojijo prometni znaki, ki omejujejo cestni promet. Znake Direkcija RS za infrastrukturo najema pri Cestnemu podjetju Nova Gorica, ta denar pa bi se lahko veliko bolj smotrno porabil za delo na mostovih, ki bi jih verjetno lahko obnovili v dveh dneh.

Rešitev? Uvedba pokrajin
Magajne del problema vidi v tem, da je slovenska uprava vse preveč centralizirana. Tako se zgodi, da o lokalnih infrastrukturnih projektih odločajo v Ljubljani, odločitev pa bi po vsej logiki morala pasti na skupnosti občin oziroma pokrajin, ki pa jih v Sloveniji nimamo.

Žiga Korsika