fbpx

Slovensko gospodarstvo uspešno posluje

Foto: STA

Slovensko gospodarstvo se hitro krepi in je na večini področij že nad ravnjo leta 2019, više je tudi v primerjavi z letom 2015. Izrazita odstopanja in krepitve so na področju industrijske proizvodnje, izvoza, gradbenih del in zaposlenosti.

Vrednost industrijske proizvodnje v letošnjem prvem polletju je bila za 13,7 odstotka višja kot v istem obdobju lani, od tega junija za kar 18,9 odstotka, v primerjavi z junijem 2019 pa za 5,2 odstotka višja. Skupni prihodek od prodaje v industriji je bil letos višji za 23,3 odstotka v primerjavi z lanskim junijem in za 9,1 odstotka višji kot junija 2019.

Povečala se je tudi vrednost gradbenih del, za 8,3 odstotka, in je za kar za četrtino višja od povprečja v letu 2015. Izvoz blaga in storitev pa se je v prvem polletju povečal za 18,9 odstotka. Vse to posledično vpliva tudi na trg dela.

Prostih 85.739 delovnih mest
V Sloveniji je bilo letos od januarja do konca julija 85.739 prostih delovnih mest, kar je bilo za dobro tretjino več kot lani v tem času. Takšne potrebe so namreč delodajalci sporočili zavodu za zaposlovanje. Na to, da se gospodarska aktivnost v državi hitro krepi, kažejo tudi podatki, da so delodajalci samo julija zavodu sporočili 13.869 prostih delovnih mest, kar je četrtina več kot julija 2020. V drugem četrtletju 2021 je bilo več kot 20.500 prostih delovnih mest, kar je bila skoraj četrtina več, kot jih je bilo v prejšnjem četrtletju. Povečalo se je tudi število zasedenih delovnih mest, stopnja prostih delovnih mest je dosegla najvišjo raven, odkar Statistični urad RS izvaja to raziskovanje.

Med državami z najnižjo brezposelnostjo
Vse to je tudi razlog, da se Slovenija med državami EU uvršča med članice z najnižjo brezposelnostjo. Ta je 4,8-odstotna in bistveno nižja od povprečja držav Evropske unije (EU), kjer je povprečni delež registrirane brezposelnosti 7,1-odstoten. Manj brezposelnih je le še v šestih državah, najvišja brezposelnost pa je kar 15-odstotna (v Grčiji), kar pomeni, da je v Slovenija več kot trikrat manj brezposelnih.

Brezposelnosti najmanj med mladimi
Ob koncu julija je bilo v državi 70.655 registrirano brezposelnih, kar je 21 odstotkov manj kot julija 2020. Manj brezposelnih je bilo samo še julija 2007 in julija 2008. Pri tem je pomemben podatek, da je bilo konec julija dolgotrajno brezposelnih 57,8 odstotka vseh prijavljenih na zavodu, iskalcev prve zaposlitve je bilo 10,4 odstotka, presežnih delavcev pa 20,1 odstotka. Slednjih je bilo skoraj tretjino manj kot lani v tem obdobju, kar je zelo spodbuden podatek. Brezposelnost pa se je letos najbolj zmanjšala med mladimi, približno štiri desetine prijavljenih na zavodu pa je starih 50 in več let. Skoraj tretjina vseh prijavljenih na zavodu ima končano osnovno šolo ali manj, z višjo izobrazbo od srednje pa je na zavodu prijavljenih 17 odstotkov vseh brezposelnih. Brezposelnost se je zmanjševala približno enako v vseh skupinah glede na izobrazbeno sestavo prijavljenih.

Novo delovno silo iščejo povsod
V državi smo že v stanju, ko podjetja na trgu dela ne najdejo več zadostnega števila primernih kandidatov za zaposlitev. Pogled na zdajšnja prosta delovna mesta pokaže, da je paleta iskanih poklicev široka in raznolika.

Povečano povpraševanje po novi delovni sili je bilo tako zabeleženo v skoraj vseh področjih dejavnosti (razen v štirih od skupaj 18). V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bilo v drugem četrtletju letos dvakrat večje povpraševanje po novi delovni sili v dveh dejavnostih, in sicer v gostinstvu ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Omenjeni dejavnosti sta bili v času pandemije podvrženi popolnemu zaprtju in sedaj poskušajo delodajalci nadomestiti delovno silo, ki je v tem času izgubila zaposlitev ali pa jo je našla v drugi dejavnosti.

Za 90 odstotkov večje povpraševanje
Letna primerjava podatkov 2. četrtletja 2021 z istim četrtletjem v 2020 (to je bilo tudi prvo obdobje, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija novega koronavirusa) pa na ravni Slovenije izkazuje za 90 odstotkov večje povpraševanje po novi delovni sili, kar pomeni približno 9.700 več prostih delovnih mest. Medletna rast je bila najopaznejša v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo skoraj štirikrat več prostih delovnih mest (bilo jih je skoraj 5.800) in v dejavnosti gostinstvo; v tej dejavnosti jih je bilo dvainpolkrat več (kar je nekaj več kot 1.500). Letna primerjava prav tako pokaže, da sta samo dve dejavnosti, v katerih je bilo tokrat manjše povpraševanje kot pred enim letom, in sicer sta to preskrba z električno energijo in izobraževanje.

Delodajalci z 10 ali več zaposlenimi so v navedenem četrtletju razpisali okoli 12.700 prostih delovnih mest ali 61,8 odstotka vseh prostih delovnih mest v Sloveniji. Na drugi strani pa je bilo pri teh delodajalcih 81,5 odstotka vseh zasedenih delovnih mest.

Gradbeništvo se krepi
Gradbeništvo se v Sloveniji zelo krepi. Statistični urad RS je prejšnji teden objavil, da je bila vrednost gradbenih del junija za 4,8 odstotka višja kot v maju in za kar 8,3 odstotka višja kot v juniju 2020. Glede na povprečje leta 2015 pa je bila vrednost gradbenih del junija letos višja za kar 24,3 odstotka ali za slabo četrtino. Ta čas se krepijo predvsem dela na gradbenih inženirskih objektih.

Višja industrijska proizvodnja
Skupna vrednost industrijske proizvodnje in skupni prihodek od prodaje v industriji sta bila v prvem polletju višja glede na isto obdobje lani. Podobno je bilo tudi na mesečni ravni. Vrednost je bila v prvem polletju višja za 13,7 odstotka, primerjava podatkov za junij pa kaže, da je bila ta višja za kar 18,9 odstotka. Junija je bila vrednost industrijske proizvodnje višja v predelovalnih dejavnostih (za 20,6 odstotka) in v rudarstvu (za 19,2 odstotka). V primerjavi z junijem 2019 je bila letos višja za 5,2 odstotka.

Izvoz blaga in blagovna menjava s tujino
Vrednosti izvoza in uvoza blaga v juniju 2021 sta bili višji tudi od povprečne mesečne vrednosti izvoza in uvoza blaga v letu 2019 (izvoz za 19,3 odstotka in uvoz za 20,5 odstotka). Izvoz blaga je bil v juniju 2021 za 21 odstotkov višji kot v juniju 2020 in je znašal 3,3 milijarde evrov. Uvoz blaga je bil višji za 30,4 odstotka in je znašal 3,4 milijarde evrov. Vrednost blagovne menjave v juniju 2021 je bila višja od vrednosti tudi v letu 2019, ko gospodarska aktivnost še ni bila okrnjena zaradi posledic epidemije covida-19.

Uspešno gospodarstvo, večja blaginja
To so zadnji objavljeni statistični podatki za prvo polletje in junij 2021 in kažejo, da se razmere na področju gospodarstva močno izboljšujejo, in to e samo v primerjavi z junijem 2020, pač pa tudi z letom 2019. Vse to vpliva tudi na raven blaginje v državi. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v luči predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije objavila, da je Slovenija po kupni moči na 14. mestu med 27 državami članicami Evropske unije. Delež izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP) je kar 79-odstoten, kar je bistveno več od povprečja 27 držav članic EU, kjer je 47-odstoten. Zapisali so, da je slovensko gospodarstvo izzive epidemije kot celota prestalo dobro. »Da spodbudimo konjunkturo, potrebujemo hitro izvedbo akcijskih načrtov, skladnih z načrtom za okrevanje in odpornost, ter pripravljene projekte do faze, ko je potrebno njihovo financiranje,« pa je v poletni številki Glas gospodarstva plus uvodoma zapisal Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in glavni podpredsednik Skupine SIJ.

Vida Kocjan