fbpx

Srečanje vlade z desetimi vodilnimi avtomobilskimi podjetji: Kako uspeti v četrti industrijski revoluciji

Foto: Vlada RS

Predsednik vlade Janez Janša se je skupaj z ministrsko ekipo danes v Spodnji Idriji, v prostorih Hidrie, srečal z desetimi vodilnimi slovenskimi dobavitelji avtomobilske industrije. Avtomobilska industrija je pred velikimi in nujnimi strukturnimi spremembami tako za proizvajalce kot tudi dobavitelje. Prestrukturiranje glede na četrto industrijsko revolucijo se zdi ključno, da Slovenija na mednarodnem avtomobilskem zemljevidu zadrži svojo pomembno mesto. Osrednja točka pogovorov, na kateri so sodelovali tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Kristina Šteblaj, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Božo Predalič je bila podpora misiji GREMO, GREen MObility in transformacija avtomobilske industrije v četrti industrijski revoluciji.  

Današnji dogodek se je pričel z vodeno razstavo izdelkov, ki že nakazujejo transformacijo avtomobilske industrije in izgradnjo kompetenc na področjih visoko učinkovitih elektromotorskih sistemov, baterijskih sistemov in lahkih materialov, nadaljeval pa se je z delovnim sestankom vlade in predstavniki avtomobilske industrije. Na razstavi so direktorji ali predsedniki uprav podjetij SIJ Acroni, Hidria, Domel Holding, Kolektor, Iskra Mehanizmi, Tab d.d., Talum, Unior, LTH Castings spregovorili o delovanju podjetij predvsem na področju elektromobilnosti.

Sij Acroni v tem času že proizvaja 25 odstotkov produktov, namenjenih elektromotorjem. V misiji GREMO načrtujejo 100 milijonov evrov vredne naložbe, s katerimi bi podvojili obstoječe kapacitete. Izpostavljajo ekološko trajen način in 100-odstotno reciklirano tehnologijo ter nizek ogljični odtis v primerjavi s konkurenti. Podjetje Hidria ima že 50 let izkušenj proizvodnje elektromotorjev, od leta 2010 pa že razvijajo segment elektromobilnosti, nedavno je bil položen tudi temeljni kamen za investicijo, s katero želijo v podjetju zagotoviti dodatne kapacitete za rotorske lamele in pakete za elektromotorje za potrebe hibridnih in električnih vozil. Z investicijo načrtujejo tudi prek 300 milijonov evrov prihodkov in 100 novih delovnih mest. Prednost pred konkurenco podjetje izpostavlja prav v inovativnih produktih na področju elektromobilnosti.

Image

Podjetja proizvajajo izdelke z visoko dodano vrednostjo
Tudi Domel ima že 75-letno tradicijo v proizvodnji elektromotorjev. Del proizvodnje je vezan na tradicionalno avtomobilsko industrijo, večji del pa na hibridna in električna vozila. V podjetju ocenjujejo, da je e-mobilnost priložnost tako za avtomobilsko industrijo kot mikro industrijo. Podjetje je pri oblikovanju električnega kolesa sodelovalo s Fakulteto za strojništvo in pri tem dokazalo, da znajo narediti vrhunski izdelek tudi na področju e-mobilnosti. GREMO za podjetje predstavlja povezovanje industrije in znanosti ter pomeni dobro pot, da se podjetje uveljavi na globalnem trgu. Podjetje Kolektor ima dobro milijardo evrov prometa iz avtomobilskega dela in za vstop koncerna v električno mobilnost so se odločili že pred več leti. Na razstavi so bili tako prikazani izdelki, ki jih še 5 let nazaj v podjetju niso imeli, pri tem pa gre za izdelke, ki so kompleksni in imajo visoko dodano vrednost. Koncept GREMO za podjetje pomeni razvoj in sodelovanje z univerzami, partnerji, znanjem in investicijami.

Image

Podjetje Iskra Mehanizmi vse bolj deluje v smeri “Inteligent Mehatronics”. Podjetje je samostojno investiralo v novo tovarno, vredno 40 milijonov evrov, potrebno za nadaljnjo rast in razvoj podjetja, ob tem pa predvidevajo, da bo treba še dodatno graditi proizvodne zmogljivosti. Novi produkti, ki jih razvijajo, gredo v smer zelene mobilnosti, čiščenja okoljskih izpustov, veliko pozornosti pa namenjajo inovacijam svetovnega ranga.

Image

Tudi podjetje TAB, d.d. je podjetje s 56-letno tradicijo, ki proizvaja svinčene baterije, ima 1500 zaposlenih in 350 milijonov evrov vredno realizacijo. Usmerjeni so v zeleno, digitalno mobilnost, sodelujejo s tujimi partnerji in želijo biti prisotni na mestih, kjer bo govora o  zeleni, električni mobilnosti. Prav tako so izpostavili, da so za tuje podjetje razvili hranilnik električne energije, v prihodnjih letih pa načrtujejo zaposlitve novih 300 ljudi.

Image

Podjetje Talum ima 70-letno tradicijo proizvodnje in izdelave aluminija. Podjetje izdeluje produkte z višjo dodano vrednostjo, prav tako so že vstopili na področje elektromobilnosti. Tudi podjetje Talum načrtuje dodatne zaposlitve, v prihodnje pa nameravajo še več vlagati v raziskave in razvoj. Za podjetje Unior je evropska mobilnost izziv, podjetje pa že proizvaja izdelke za električna in hibridna vozila. Podjetje LTH Castings pa je eden večjih slovenskih izvoznikov, izdelujejo aluminijaste izdelke, komponente, izdelujejo tudi nove produkte. Prisotni so tudi na področju elektromobilnosti, predvsem ohišja baterij elektronike, “on board chargerjev” in pretvornikov. Podjetje je izpostavilo tudi nagrado za “mobility solution”, ki so jo prejeli s svojimi izdelki.

Vlada je iniciativo avtomobilske industrije vzela resno
Po ogledu razstave so se predstavniki vlade in avtomobilski konzorcij sestali na delovnem srečanju. Predsednik vlade Janez Janša je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je bila vlada tudi pred finančno in gospodarsko krizo v letu 2008 glede elektromobilnosti in zelenega prehoda podobno ambiciozna kot sedaj, potem pa “smo se v času krize pogovarjali o tem, kako stabilizirati javne finance in zagotavljati dodaten kisik za gospodarstvo in teme zelenega prehoda so enostavno izginile iz dnevnega reda. Po petih letih se je vse to vrnilo.” Dodal je, da nas dogajanje v preteklosti uči dvoje: “Prvič, kadar gori streha, se ne ukvarjamo s tem, kako bomo izboljšali notranjo opremo in zagotovili večjo kakovost življenja v zgradbi, ampak se ukvarjamo z gašenjem. Drugo, kar nas to uči, pa je,  da ta tema ni izginila za večno, temveč, da gre za probleme, ki jih je potrebno nasloviti, in če pride do zastojev, je to treba vrniti na dnevni red, kjer se bo človeštvo soočilo bolj odgovorno s temi izzivi kot v preteklosti, kar bo terjalo napore in vlaganja ter spremembe, pa tudi v nacionalnem smislu prilagoditve, ki bodo po eni strani zahtevne in po drugi strani tudi drage,” je poudaril predsednik vlade.

Govorimo o potrebah po velikih vlaganjih, podnebne cilje pa je nemogoče doseči brez upoštevanja jedrske energije, kar je ena ključnih debat, ki poteka deloma v ozadju, deloma v ospredju. Odvisno je tudi, koliko časa bo ta prehod trajal, v primeru, da bo ta razprava vodila v vključenost jedrske energije v ta prehod. Zato potrebujemo spremembo nekaterih odločitev na evropski ravni. Če bo tako, potem bo ta prehod hitrejši, če pa ta razprava ne bo pripeljala do tega, da se jedrska energija vključi v ta okvir, bo ta prehod bistveno počasnejši, kot sedaj mislimo, in na to je treba računati,” je dejal predsednik vlade. Predsednik vlade Janša je tudi poudaril, da je pri aktualnem dogajanju ključna izmenjava informacij. Ključno je, da iz podatkov, ki jih imate, pristojne institucije naredijo tudi makroekonomske ocene. “Tu je vedno nekaj zamika, tako da so vse informacije, ki jih lahko zagotovite, za nas izjemno pomembne. Kar pa je prispevek z vladne strani pa je to, da glede na realnost in hitrost vseh teh sprememb, katerih del ste tudi vi, znamo pomagati na pravi način. Zato, da je okolje, v katerem delujete in ustvarjate dodano vrednost, iz katere se praktično financira vse v tej državi, čim bolj ugodno, da je to okolje takšno, da znamo oceniti kadrovske projekcije, razpise, porabo sredstev, ki jih imamo za oba prehoda na voljo iz evropskih skladov. Iz vladne strani imamo osnovne podatke in če vse skupaj združimo, lahko dosežemo dober rezultat,” je dejal predsednik vlade in zaključil, da je vlada iniciativo avtomobilske industrije resno vzela, “čeprav smo precej obremenjeni z reševanjem drugih problemov po Evropi, za katere Slovenci niso slišali, pa vendar tega vidika tudi ne zanemarjamo.

Nahajamo se v začetni fazi električne mobilnosti
Po sestanku je sledila novinarska konferenca, na kateri sta sodelovala direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak in predsednik vlade Janez Janša. Iztok Seljak je poudaril, da smo v “začetni fazi električne mobilnosti.” Trend se bo v nekaj letih izjemno pospeševal tudi ob dejstvu, da moramo zmanjšati emisije za zaščito planeta in ustavitev klimatskih sprememb. Avtomobilska industrija ne sme zaostajati pri teh spremembah. “Naš cilj ni zadržati te zdajšnje prodaje, ampak se čutimo sposobni v novi realnosti biti aktivni dobavitelj, za kar so potrebna dodatna sredstva,” je dejal Seljak in dodal, da avtomobilska industrija potrebuje podporo okolja, države, ministrstev, znanosti. Seljak je izpostavil tudi, da je bil danes sprejet dogovor, da bosta avtomobilski konzorcij in vlada v prihodnjih tednih intenzivno delala na oblikovanju sklada za tranzicijo v zeleno mobilnost.  “Vsebinsko in časovno koordinirano bomo pristopil k temu, da se bo skupaj te ambiciozne, a uresničljive načrte realiziralo,” je še zaključil Seljak.

Vlada bo naredila vse za čim hitrejši zeleni in digitalni prehod
Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma dejal, da bo v začetku naslednjega meseca v Glasgowu potekal svetovni podnebni vrh, saj so podnebne spremembe eden ključnih izzivov človeštva. “Zmanjševanje CO2 in ogljikov je tisti način, s katerim se človeštvo s tem podnebnim izzivom spopada. 20 odstotkov tega izziva predstavlja promet in brez tega, da tu pride do prehoda na drugačen način pogona in drugačno uporabo drugih energetskih virov, teh ciljev enostavno ne bo mogoče doseči,” je povedal premier. Izpostavil je, da pri tem ne govorimo le o avtomobilski industriji, govorimo pa predvsem o njej, ker je to eden ključnih načinov mobilnosti v sodobnem svetu. “Tukaj je slovenski avtomobilski grozd zelo pomemben del tega segmenta. Omenjeno je bilo, da ta industrija predstavlja skoraj 20 odstotkov našega izvoza in izvoz je v Sloveniji generator gospodarske rasti. S temami, ki smo jih danes odpirali in poskušali zapirati, ne naslavljamo samo vprašanja izpustov CO2 in prehoda na brezogljično mobilnost, ampak naslavljamo tudi vprašanje razvoja inovacij in kvalitete življenja v Sloveniji,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. “Veseli smo takšnih vertikalnih povezav, kot je projekt GREMO. Iz takšnih povezav ne izhajajo samo zelo konkretni poslovni pozitivni učinki za tiste, ki sodelujejo, ampak takšne povezave olajšujejo tistim, ki smo odgovorni, da izboljšujemo gospodarsko in poslovno okolje, kajti kjer so stvari bolj jasne, povezane, je možno z ukrepi, ki jih vlada sprejema, nasloviti cel grozd problemov skupaj. V to smer je potekala tudi potekala današnja razprava,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Tudi on je poudaril, da bodo že v naslednjem tednu s strani pristojnih ministrstev imenovani koordinatorji, ki bodo naslovili odprte dileme in odprta vprašanja in vlada bo na podlagi njihovega dela do konca leta sprejela tudi ustrezno strategijo o tem, kako pomagati vsem tistim, ki bodo v Sloveniji, s slovenskim prispevkom v Evropi in v svetu naslavljali izziv brezogljične mobilnosti. “Osnove so zelo dobre, to ste lahko tudi videli na licu mesta na predstavitvah, kjer je bilo jasno, da tu ne gre zgolj za majhne niše, ki se jih skuša zapolniti, ampak za kompleksen pristop pri celotnem projektu, torej gre za motorje, pogonske mehanizme, za baterije, torej za vire energije in tudi za samo zgradbo vozil, kar pomeni, da je slovenska industrija sposobna prispevati produkte, ki predstavljajo bistvene sestavne dele brezogljične mobilnosti v prihodnje,” je poudaril premier in dodal, da je prav to dodaten motiv, da tudi na vladni strani združimo moči in hitreje naredimo tisto, kar v tem trenutku lahko.

Iz virov, ki jih je Slovenija izpogajala v okviru načrta za okrevanja in odpornost, so sredstva tako za zeleno preobrazbo kot za digitalni prehod, v produktih in dejavnostih projekta GREMO pa se stika oboje, tako da je možno iz različnih virov zagotavljati podporo,” je povedal premier in zaključil, da se bomo organizirali tako, “da bo to potekalo ob vključitvi pristopov evropskih držav v zadnjem letu.” “Slovenija bo preučila te modele in vse, kar bomo počeli, bo v okviru nacionalne in evropske regulative, ki se pospešeno prilagaja zagotavljanju pogojev za čim hitrejši zeleni in digitalni prehod.

Sara Kovač