To so slovenska podjetja, ki v davčne oaze nakazujejo milijone

Foto: Pixabay

V davčne oaze in offshore podjetja ne nakazujejo denarja samo športniki in politiki, pač pa tudi veliko najbolj znanih slovenskih podjetij. V lanskem letu je bilo po podatkih ministrstva za finance tako narejenih več kot 120 nakazil v vrednosti več kot 30.000 evrov v Panamo in več kot 1.400 nakazil na Ciper.

Med podjetji, ki nakazujejo v tujino, pa se pojavljajo nekatera najbolj znana slovenska podjetja – Acroni, Gorenje, Cimos, HSE, Petrol, Droga Kolinska in celo državna podjetja, kot sta Dars in Telekom Slovenija. Slednji je v lanskem letu samo v podjetja na Bermudo nakazal za več sto tisoč evrov denarja. Kot pojasnjujejo v podjetju, ”gre za povsem običajne poslovne transakcije oz. plačila na podlagi opravljenih storitev, povezanih z opravljanjem osnovne telekomunikacijske dejavnosti.”

Transakcije je potrebno pripraviti, ministrstvo jih objavi
Po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma mora vsaka organizacija uradu za preprečevanje pranja denarja, ki deluje na ministrstvu za finance, sporočiti vsako gotovinsko transakcijo, vredno več kot 30.000 evrov, kadar je ta nakazana v državo, pri kateri obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Urad zato vsako leto javno objavi tudi seznam teh transakcij. Gre za več kot pet tisoč transakcij letno v vrednosti več deset milijonov evrov. Večina zavedenih transakcij je sicer nakazanih v podjetja s sedežem v Bosni in Hercegovini, a se med njimi pojavljajo tudi naslovi vsem znanih davčnih oaz – Bermude, Britanskih Deviških otokov, Cipra, Macaua in Sejšelov.

Analize ministrstva še ni
Ker so nakazila prijavljena na ministrstvu za finance, lahko sklepamo, da so zakonita. O teh nakazilih sicer urad za preprečevanje pranja denarja naredi analizo, s katero ugotavlja stanje nakazil v davčne oaze. A nazadnje je bila analiza opravljena leta 2012. Na ministrstvu odgovarjajo, da ”urad za preprečevanje pranja denarja trenutno še pripravlja analizo transakcij za obdobje od leta 2012 dalje ter bo predvidoma zaključena in objavljena v prihodnjih dveh mesecih.”

Po internetu kroži tabela slovenskih podjetij, ki največ denarja nakazujejo v tuje države, predvsem davčne oaze. Zneski so vzeti iz seznama transakcij na ministrstvu za finance.

Po internetu kroži tabela slovenskih podjetij, ki največ denarja nakazujejo v tuje države, predvsem davčne oaze. Zneski so s seznama transakcij na ministrstvu za finance.

Maruša Gorišek