Trpinčenje, grožnje in neplačane nadure. To so sužnji v Mlinotestu.

Podjetje očitke vztrajno zanika (foto: STA).

Torte, rogljiči in druge slaščice. Vse to dobi grenak priokus, ko se človek zave, pod kakšnimi pogoji delajo zaposleni v priznanem slovenskem podjetju Mlinotest. Član uprave Danilo Kobal jim grozi, jih žali, del že tako minimalne plače pa jim izplačajo v obliki bonov za trgovine Mlinotest, opozarja soprog ene od delavk. V podjetju takšne obtožbe zanikajo.

“To nevzdržno trpinčenje moje soproge in njenih sodelavk traja že več kot eno leto,” nam je zaupal soprog ene od delavk, ki se je obrnil na naše uredništvo. Ob tem je dodal, da dela v podjetju večinoma ženski kader, ki se ne upira. “To je še dodatni povod za gospoda Danila Kobala, da se izživlja in trpinči zaposlene v slaščičarski delavnici,” je pojasnil mož ene od zaposlenih v Mlinotestu.

Delavke – za obe izmeni jih je 12 – po navedbah avtorja dopisa naredijo poleg vsega ostalega peciva tudi do 300 tort na uro. Kot pravi, so bile te “prisiljene podpisati pogodbo o zaposlitvi za minimalni osebni dohodek pod pretvezo, da se podjetje reši pred prevzemom”.

Delavci prejmejo bone, ki jih lahko koristijo v trgovinah Mlinotest (foto: STA).

Delavci prejmejo bone, ki jih lahko porabijo v trgovinah Mlinotest (foto: STA).

Del plače dobijo kar v obliki bonov
Po besedah obupanega soproga del že tako “sramotne in ponižujoče” plače zaposlenih sestavljajo kar boni. Ti namreč del plače dobijo v evrih, del pa v obliki bonov za nakupe v trgovinah Mlinotest. “Tam so cene bistveno višje od cen v diskontnih trgovinah, kjer moramo kupovati, da lahko preživimo mesec,” ob tem opozarja mož delavke.

Grožnje s tožbo zaradi lopatice za smetano
Najnovejša domislica Danila Kobala pa je po besedah avtorja dopisa grožnja s sodiščem – ta preti vsaki zaposleni, ki bi poškodovala delovne pripomočke, kot je na primer lopatica za mazanje smetane, katere vrednost znaša od 5 do 15 evrov. “Smešno in hkrati žalostno je, da si to privošči gospod, ki je član uprave Mlinotesta,” je kritičen avtor dopisa.

Delavke po avtorjevih besedah o nevzdržni situaciji v podjetju molčijo, saj jih je strah, da bi pristale na cesti. Tudi omenjeni dopis, ki ga je naslovil tudi na inšpektorat za delo, finančno upravo in vlado, je poslal brez ženine vednosti. To je storil iz moralnega razloga, da si nekoč ne bo očital, da je obrnil glavo stran, ko je bila njegova soproga trpinčena. Slednja namreč brez antidepresivov ne more več zaspati.

Foto: STA

Mlinotest obtožbe vztrajno zanika
V omenjenem podjetju pa po drugi strani zatrjujejo, da obtožbe nimajo nobene osnove v upravljanju medsebojnih odnosov v Mlinotestu. “Podobna pisma, največkrat anonimna, so žal postala stalnica degradacije organizacijske kulture v Sloveniji,” so pojasnili. Prepričani so, da je delovno okolje v podjetju odprto za vsa vprašanja in pripombe, tudi za pogovor o eventualnem nezadovoljstvu.

“V primeru, da bi se zaposlena obrnila na neposredno predpostavljenega, na predstavnika v svetu delavcev in nenazadnje tudi na upravo, bi seveda takoj pristopili k razjasnitvi konkretne situacije,” so zagotovili v Mlinotestu.

Boni služijo le kot nadomestilo za malico
Tudi očitek, da naj bi podjetje del plače izplačevalo v obliki bonov za nakup v Mlinotestovih trgovinah, po zagotovilih podjetja ni točen. “Drži pa, da v primerih, ko zaposlenim ni mogoče zagotoviti  toplega obroka na delovnem mestu, kar je glede na naravo dela in disperzijo zaposlenih tudi primer, izplačamo nadomestilo za malico v obliki bonov, s katerimi si lahko potem kupijo malico oziroma karkoli iz ponudbe naših trgovin, ki jih je veliko in so običajno v neposredni bližini zaposlenih,” so še dodali v Mlinotestu.

Primer preiskuje tudi inšpektorat za delo
Na Inšpektorat RS za delo smo naslovili vprašanje, kako so se odzvali na prijavo gospoda ter kako bodo ukrepali. Pojasnili so, da so že začeli postopek nadzora, ki pa še ni zaključen. Če bodo ugotovili kršitve zakonodaje, bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili.

Foto: iStock

Foto: iStock

Ob tem so pojasnili, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. “Plače ali njenega dela delavcem ni dopustno izplačevati v obliki bonov, stvari ali na druge podobne nedenarne načine,” so poudarili na inšpektoratu. Ob tem so dodali, da je treba celotno plačo, ki pripada delavcu, vedno izplačati v evrih, torej v denarni obliki oziroma z nakazilom na bančni račun delavca, da lahko ta z njo svobodno razpolaga.

Tudi regresa ni dovoljeno izplačevati v obliki bonov
Druge pravice, ki jih zakon določa v denarni obliki (denimo regres za letni dopust, odpravnina ob upokojitvi ipd.), je treba v višini, določeni z zakonom, izplačati tako, kot se glasijo, torej v denarni obliki, v evrih, in jih ni dopustno izplačevati v obliki bonov ali v drugih nedenarnih oblikah.

Pri morebitnih tako imenovanih drugih vrstah plačil, ki jih zagotavlja kolektivna pogodba, pa je na podlagi le-te lahko predvidena tudi nedenarna oblika – ta plačila se lahko izplačujejo tudi v naravi, v bonih, stvareh in podobno. Tak primer je udeležba pri dobičku, ki se lahko izplača tudi v obliki delnic podjetja, če je tako določeno, ali pa regres za letni dopust nad zakonsko določenim denarnim zneskom, za katerega kolektivna pogodba lahko predvidi tudi izplačilo v nedenarni obliki, na primer v obliki bonov in podobno.

Nina Knapič