Uradno poročilo OECD: Slovenska vlada na vrhu lestvice najbolj zapravljivih

Foto: STA/epa

Uradno poročilo OEDC je Sloveniji v ogledalu pokazalo sliko, ki je precej neprijetna. Ko pogledamo Slovenijo v luči primerjave z ostalimi državami, med drugim ugotovimo, da imamo najbolj zapravljivo vlado, v javni sektor namenimo med državami skoraj največ denarja, zaupanje slovenski vladi pa je najnižje – in strmo pada. 

V uradnem poročilu OECD (mednarodna Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) z naslovom Vlada na prvi pogled 2015 so predstavljeni rezultati številnih gospodarskih, političnih, družbenih in ekonomskih analiz za države članice organizacije OECD. Vanjo so vključene skoraj vse države EU, pa tudi Japonska, Nova Zelandija, ZDA in druge.

Cerar in njegova družba zapravljajo “na veliko”
Ko vlade izvajajo svoje aktivnosti, za to porabijo denar. V te namene mora vsaka vlada imeti stabilne finančne prihodke, da lahko pokrije stroške vseh svojih aktivnosti v okviru obstoječih davkov ali pa se zadolžujejo. Fiskalno ravnotežje – preprosto povedano – je razlika med tem, kakšne finančne vire ima vlada ter koliko zapravi.

Podatki so izračunani za leta 2007, 2009, 2013 in 2014. Vir: OECD/National accounts statistcs database

Podatki so izračunani za leta 2007, 2009, 2013 in 2014. Merska enota je odstotek BDP. Vir: OECD/National accounts statistcs database. Za povečavo kliknite na graf.

Povprečno je v analiziranih državah ta odklon 4,2 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), v Sloveniji pa je od vseh držav ta deficit največji – naša zapravljiva vlada je v letu 2013 pridelala kar 14,6 odstotkov deficita v fiskalnem ravnotežju. Bolje kaže celo napol obubožani Grčiji: njena vlada letno pridela 12,3 odstotka deficita v fiskalnem ravnotežju. V 2014 je sicer slovenska vlada po teh podatkih postala nekoliko skromnejša, a še vedno precej na vrhu “lestvice najbolj zapravljivih vlad”, podobni so obeti za leto 2015.

Najbolje pa kaže Norveški, ki ji omenjeni količnik kaže kar 11,3 odstotka v pozitivno. Dobro kaže tudi Danski (1,2 odstotka), Luksemburgu (0,9 odstotka) in Estoniji (0,6 odstotka), vse omenjene vlade zagotovijo več prilivov v proračun, kot pa zapravijo.

Največ denarja “investiramo” v javni sektor
Druga analiza, v kateri smo po rezultatih prav tako tik pod vrhom – čeprav nam to ni najbolj v pohvalo -, so javni stroški oziroma delež državnega denarja (v BDP), ki ga država v glavnem nameni za stroške javnega sektorja in prerazporeditev prihodkov. Slovenija že dolgo velja za državo, ki ima, glede na število prebivalcev, enega izmed najštevilčnejših javnih sektorjev med državami EU.

Podatki so izračunani za leta 2007, 2009, 2013 in 2014. Vir: OECD/National accounts statistcs database. Za povečavo kliknite na graf.

Podatki so izračunani za leta 2007, 2009, 2013 in 2014. Merska enota je odstotek BDP. Vir: OECD/National accounts statistcs database. Za povečavo kliknite na graf.

Na tej lestvici zasedamo nečastno drugo mesto – za javne stroške porabimo kar 59,7 odstotka vsega BDP. Dodatne analize kažejo, da ta trend v Sloveniji narašča. Prehiteli so nas le Grki – pa še ti le za las -, ki za javne stroške zapravijo 60,1 odstotka svojega BDP. Spomnimo – sindikati javnih uslužbencev so novembra lani slavili v pogajanjih z Mramorjem, ki je podpisal dokumente za povišanje njihovih plač.

Zaupanje slovenski vladi najnižje v EU, padec zaupanja pa največji
Ne nazadnje, suvereno smo na vrhu tudi po tem, koliko je padla podpora slovenski vladi med leti 2007 in 2014 – padec je velikanski in znaša kar 30 odstotnih točk. Že splošno zaupanje slovenski vladi je po analizah OECD izjemno nizko; v primerjavi z drugimi državami EU je najnižje.

Podatki so pridobljeni za leta med 2007 in 2014. Razlika med leti je izražena v odstotnih točkah. vir: Gallup World Poll. Za povečavo kliknite na graf.

Podatki so pridobljeni za leta med 2007 in 2014. Razlika med leti je izražena v odstotnih točkah. vir: Gallup World Poll. Za povečavo kliknite na graf.

Anja Dangubič