V Bruslju poslabšali ocene za Slovenijo. Nam grozi izgon iz evra?

Foto: STA/epa

Še lani novembra se je zdelo, da bo slovenski proračun za 2016 pretežno skladen z zahtevami Evropske komisije in evroskupine. Včerajšnje zasedanje finančnih ministrov držav z evrom pa daje povsem drugačno sliko; proračun najbrž ne bo skladen s pravili. Miro Cerar pa – kot da negativnih ocen ne bi jemal resno – pravi, da se bo še pozanimal, če gre za kakšne resne pripombe. Kakšne sankcije sledijo, še ni znano – je možen izgon iz evra? 

Slovenja s svojim proračunom za leto 2016 ne zadovoljuje zahtev v okviru pakta stabilnosti in rasti, ki je sklenjen med državami z evrom. Evroskupina nam je prisodila negativno oceno. Slovenija naj bi v skladu z napovedjo Evropske komisije primanjkljaj letos znižala le za 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) – a bi ga morala znižati najmanj za 0,6 odstotka, poroča STA. To je edina pot, če bi v slovenskem proračunu želeli pokrpati ogromno finančno luknjo do leta 2020.

Miro Cerar ocen ne jemlje resno?
Miro Cerar je nad oceno evroskupine presenečen. “Gre za to, da so bile danes dane neke pripombe na našo strukturo proračuna za 2016, vendar podrobnosti ne poznam,” je dejal premier in dodal, da je mislil, da se bo vse odvilo po njegovih in Mramorjevih načrtih. Poudaril je še, da bo počakal na pojasnila Dušana Mramorja, nato pa ugotavljal, ali gre sploh za kaj bolj resnega ali so to pripombe majhnega pomena.

Mramorju pa na drugi strani poslabšanje proračunske ocene Slovenije ni bilo nikakršno presenečenje. Pravi, da je sprememba posledica vključitve stroškov migracij v proračun ter metodoloških vprašanj o obravnavi teh in drugih stroškov.

Spomnimo. EU je že leta 2009 uvedla postopek proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Letos spomladi je bila načrtovana ukinitev ukrepov, ki pa je sedaj lahko pod vprašajem.

Poslabšanje proračunske ocene Slovenije pa – za razliko od Cerarja – vsaj del opozicije ne preseneča. Kot sta navedla Jožef Horvat (NSi) in poslanka Alenka Bratušek (NP), sta že ob sprejemanju proračuna opozorila, da ni v skladu s pravili. Mramorja pozivajo, da svoja stališča in argumente pojasni v državnem zboru. Horvat pa ob tem že napoveduje predlog sklica komisije za nadzor javnih financ.

Migrantska kriza požira proračune evropskih držav
Negativne ocene pa ni dobila le Slovenija, saj evropskupina ugotavlja, da “razvoj dogodkov v več državah članicah vodi do nekoliko višjega primanjkljaja, kot je bilo načrtovano novembra”. Omenjen razvoj dogodkov, ki črpa državne proračune, je gotovo povezan z migrantsko krizo, saj države za nastanitev migrantov vsak mesec porabijo milijone evrov, ki so jih pred izbruhom krize gotovo nameravale vložiti kam drugam.

Evropska komisija je države pri ocenjevanju njihovih proračunskih predlogov sicer razdelila v tri skupine:
1. skladne z evropskimi proračunskimi pravili (Nemčija, Estonija, Luksemburg in Slovaška),
2. pretežno skladne s pravili (Nizozemska, Latvija, Malta, Finska, Irska in Francija),
3. tiste, kjer obstajajo tveganja kršenja pravil (Slovenija, Avstrija, Italija, Litva, Belgija, Španija in Portugalska).

Ciper in Grčija pa sta pod budnim očesom institucij v sklopu programov pomoči, zato zanju ločena ocena ni potrebna.

A. D., STA