V SDS vložili novelo zakona o dohodnini, ki bi zvišala neto plače delavcev

Foto: Demokracija

Znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki bi za delavca s povprečno plačo pomenilo v povprečju okoli 21 evrov višjo mesečno neto plačo. Zvišanje splošne olajšave s sedanjih 3.302 evra na 3.500 evrov za delavca s povprečno plačo pomeni zvišanje mesečne neto plače za okoli 5 evrov. Zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov pa bi za delavca s povprečno plačo pomenilo okoli 19 evrov višjo neto mesečno plačo. 

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o dohodnini. Glavni cilj predlaganega zakona je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela oziroma davčnega primeža v Sloveniji. To se lahko doseže z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave in zvišanjem mej dohodninskih razredov. Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bodo zvišale neto plače delavcev. Hkrati se bo povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bosta brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije.

S predlogom zakona se ne posega v obstoječa temeljna načela veljavnega zakona o dohodnini. Predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini zasleduje načelo pravičnosti in razumne oziroma zmerne obdavčitve, ki se kaže v tem, da zavezanci niso prekomerno obremenjeni z davki, kot je sedaj to primer v Sloveniji. Pri načelu pravičnosti se sledi tako horizontalni pravičnosti (davčni zavezanci z enako plačilno sposobnostjo plačajo enak znesek davka) kot tudi vertikalni pravičnosti (zavezanci z višjo plačilno sposobnostjo plačajo več davka).

Za veliko zaposlenih bi ukrep prinesel več dohodkov
Poglavitne rešitve so znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 3.500 evrov in zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov.  Znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki bi za delavca s povprečno plačo pomenilo v povprečju okoli 21 evrov višjo mesečno neto plačo. Zvišanje splošne olajšave s sedanjih 3.302 evra na 3.500 evrov za delavca s povprečno plačo pomeni zvišanje mesečne neto plače za okoli 5 evrov. Zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov pa bi za delavca s povprečno plačo pomenilo okoli 19 evrov višjo neto mesečno plačo.

Z znižanjem dohodninskih stopenj, zvišanjem splošne olajšave in zvišanjem mej dohodninskih razredov bi tako delavec s povprečno plačo dobil okoli 45 evrov več na mesec, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 540 evrov več dohodka. Delavcu z dvakratnikom povprečne plače bi znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki prineslo okoli 47 evrov višjo neto mesečno plačo. Povišanje splošne olajšave s sedanjih 3.302 evra na 3.500 evrov bi mu prineslo dodatno višjo mesečno neto plačo v višini okoli 6 evrov.

Zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov pa bi za delavca z dvakratnikom povprečne plače pomenilo še okoli 36 evrov višjo neto mesečno plačo. Skupaj bi tako delavec z dvakratnikom povprečne plače dobil mesečno več okoli 89 evrov, kar bi mu na letni ravni prineslo okoli 1.068 evrov več dohodka.

C. Š.