[Video] V Hobotnici poimensko o ljudeh in družbah, ki si želijo stečaja T-2

Foto: STA

Zakaj mora T-2 na vsak način v stečaj? Mnogi finančni in pravni strokovnjaki so prepričani, da gre za zrežiran stečaj, saj imajo mnogi skomine po več desetmilijonskem kolaču podjetja, ki redno odplačuje svoje obveznosti in kuje dobičke – v lanskem letu je beležilo milijon evrov dobička. 

Mnogi sumijo, da je podjetje zaradi svoje finančne uspešnosti postalo plen lokalnih gospodarskih elit, ki bi se lahko dokopale do družbinega premoženja, prvi korak do tega pa je po mnenju mnogih zrežiran stečaj. Pri celotni zadevi naj bi šlo za pravni fiasko v režiji Nine Plavšak, ki najverjetneje za že znanega kupca pripravlja teren in umetno niža ceno T-2. Da ni pogojev za uvedbo stečaja nad T-2, sta ugotovili že Višje sodišče v Ljubljani (29. oktobra 2014) in Okrožno sodišče v Ljubljani (22. junija 2015), vendar so navezave DUTB – Plavšakova – Višje sodišče v Ljubljani pripeljale do tega, da so sodniki spremenili mnenje (5. avgusta 2015) ter nato kljub zaušnici s strani Ustavnega sodišča RS 4. marca.2016 vztrajali pri stečaju.

Razlogi za stečaj so v nebo vpijoči. Posojilo NLB-ja T-2-ju leta 2007, takrat pod lastniško strukturo Zvona 1, je bilo deloma porabljeno za pokritje dolgov holdinga, čeprav je bilo namensko – za izgradnjo optičnega omrežja T-2 (od 120 milijonov evrov je tako kar 45 milijonov evrov šlo Zvonu 1). Posojilo je bilo zavarovano z nepremičninami in premično lastnino T-2 (omrežjem), vendar pa NLB slednjega ni vpisala v zastavo pri Ajpesu, kar bi v skladu z zakonodajo morala storiti. Iz tega izhaja, da na dan prisilne poravnave nad T-2 NLB ni imela izvedenih vpisov zastavne pravice nad opremo. Pravilno ima vpisane le zastavne pravice nad nepremičninami v višini 300 tisoč evrov, malomarnost NLB pa je tako kriva, da 120 milijonov evrov kredita ni pravilno zavarovanih.

Krivda tudi na DUTB
Krivda je tudi na strani DUTB, ker v šestih mesecih po prenosu terjatev iz NLB ni preverila zavarovanja kreditov. V kolikor bi v tem času ugotovili neveljavna ali neustrezna zavarovanja, “spornega kredita” DUTB ne bi smela prevzeti in bi ga morala vrniti nazaj NLB-ju.

DUTB, čeprav ločitveni upnik (ima zastavno pravico nad nepremičninami), želi biti poplačana takoj, zato njeni predstavniki javno govorijo, da lastniki T-2 ne želijo vrniti 120 milijonov evrov posojila. Pri tem pa zamolčijo, da aktualni lastniki – ki so hkrati tudi upniki, tako kot DUTB, saj za gradnjo optičnega omrežja niso bili poplačani – niso bili lastniki T-2 v času, ko je bil najet kredit. Okrajno sodišče v Ljubljani je že 29. marca 2013 jasno povedalo, da je  poplačilo upnika zavarovane terjatve (ločitvenega upnika – v konkretnem primeru DUTB) mogoče le do tiste višine, ki se jo doseže z uresničitvijo ločitvene pravice (tj. prodajo zastavljene nepremičnine ali premičnega premoženja). V kolikor pa ločitveni upnik s prodajo zastavljenega premoženja ne doseže poplačila svoje celotne terjatve, lahko v nadaljevanju poplačilo preostanka doseže tako kot vsi ostali navadni upniki pod pogoji prisilne poravnave. Pri tem pa je bilo sodišče nedvoumno: v konkretnem primeru poplačilo ne more in ne sme biti izvedeno iz denarnih sredstev, ki jih ima T-2 na računu. DUTB torej zahteva plačilo na način, ki ga sodišče ne dovoli.

Stečaj T-2 bi okrepil monopolni položaj Telekoma Slovenije
Ker ima DUTB zelo slabo zavarovane kredite, ker ne ve, za koliko bo lahko prodala nepremičnine, nad katerimi ima zastavno pravico, in ker ji ni uspel manever, da bi se poplačala iz denarnih sredstev, ki jih ima T-2 na TRR (to je prepovedalo sodišče!), se je bilo potrebno poslužiti zrežiranega stečaja T-2. Očitno je tukaj vse kaj drugega kot poplačilo upnikov – v primeru stečaja bi namreč škodo utrpeli družbeniki (lastniki) T-2, sama družba T-2, oškodovani bodo tudi upniki in to v višini manjšega neto izkupička od prodaje premoženja od vrednosti obveznosti T-2, delavci (izguba zaposlitve), država (izpadle dajatve in socialni transferji), dobavitelji (izpadi prihodkov), okrepil pa bi se monopolni položaj Telekoma Slovenije.

Razlog – tako viri – je kupiti perspektivno podjetje po kar najnižji ceni, tu pa naj bi aktivno vlogo igral Simobil oziroma njegov lastnik Avstrijski Telekom. Simobil na sodišču nadaljuje bitko zoper T-2 in tako na njegovih plečih ponovno rešuje lastne težave. Pritožil se je še zoper sklep ljubljanskega okrožnega sodišča o dovolitvi nadaljevanja poslovanja T-2 v stečajnem postopku.

Družbi T-2 ponovno očita predatorsko politiko poslovanja, kar po njegovem pomeni grožnjo konkurentom za obstoj na trgu. V nos mu gredo trženjske kampanje, cenovna politika, stroški za investicije in število zaposlenih. Kljub že tretjemu neupravičenemu stečaju pa družbi T-2 očita celo privilegiran položaj na trgu v primerjavi z ostalimi ponudniki. Razumi, kdor more … Hkrati pa se Simobil sodišču še potoži, da se sam sooča s stagnacijo tržnega deleža in upadom prihodkov.

Ž. K.