fbpx

Državna pomoč prizadetim v koronakrizi v praksi

Foto: iStock

Podjetnik s 3 zaposlenimi, ki je v letu 2019 zaslužil 200 tisoč evrov, bo lahko za kritje fiksnih stroškov od oktobra do decembra dobil 7200 evrov. Hkrati bo lahko uveljavljal še 80 odstotkov bruto plače za zaposlene. Če je podjetnik hkrati še samozaposlen, bo prejel še temeljni dohodek v višini 3300 evrov. Frizerski salon, ki ima tri zaposlene in 150 tisoč prometa letno, bo poleg subvencije v višini 80 odstotkov bruto plač dobil še 5400 evrov pomoči za delno kritje fiksnih stroškov najemnine, elektrike, vode, zavarovanja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vse to v primeru, če bo od oktobra do decembra, ko bo salon zaprt, imel vsaj 6000 evrov izgube.

Državni zbor je sprejel zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vlada epidemije COVIDA-19 oziroma tako imenovani PKP6. Predlog zakona je bil usklajen tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, to je s sindikati in z delodajalci, vlada ga je nato poslala v parlamentarno potrditev. V zakonu so določeni začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni COVID-19 v ocenjeni vrednosti okoli milijarde evrov.

Zakonske rešitve bodo imele pozitivne posledice na gospodarstvo, saj upravičencem omogočajo omilitev posledic epidemije bolezni COVID-19, prav tako se s predlogom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev, med drugim na področju socialnega varstva. Glavni cilj zakona je slediti načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanju likvidnosti gospodarskim subjektom. S tem bodo omiljene in odpravljene  posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na gospodarstvo, delo in delovna razmerja, socialno in zdravstveno varstvo.

Vlada pomagala ohraniti najmanj 200 tisoč delovnih mest
Vlada je sprejetje šestega protikoronskega svežnja ukrepov utemeljila z navedbo, da je zaradi vnovične razglasitve epidemije treba sprejeti PKP6, nekatere ukrepe iz petega svežnja, ki so bili sprejeti še pred razglasitvijo vnovične epidemije COVIDA-19, pa je bilo treba dopolniti. Nekatere ukrepe iz prvega svežnja so znova aktivirali (na primer subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo), nekatere ukrepe iz tretjega svežnja pa podaljšali (na primer subvencioniranje skrajšanega delovnega časa).

Foto: iStock

V šestem svežnju ukrepov se trije ukrepi nanašajo na trg dela. Prvi je poenostavitev postopkov prijave dela na domu. Z vidika varovanja delovnih mest in podpore gospodarstvu predlog PKP6 kot drugi ukrep na tem področju podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021. O zviševanju povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma govori tretji ukrep, ki določa tudi pomoč za čas karantene in začasno denarno nadomestilo. Za vse interventne ukrepe skupaj je zavod doslej izplačal 312 milijonov evrov in pomagal ohraniti več kot 200 tisoč delovnih mest.

Pomoč zaposlenim v domovih za starejše in zdravstvu
Glede zagotovitve potrebnega kadra v domovih starejših občanov se za iskalce zaposlitve na zavodu za zaposlovanje uvaja mirovanje pravice do denarnega nadomestila, spreminjajo se tudi pogoji za zavrnitev ponujene zaposlitve. V PKP6 se za zaposlene v domovih starejših občanov in zaposlene v zdravstvu na področjih dela z višjimi obremenitvami zaradi COVID-19 uvajajo višji dodatki. Zakon sedaj določa, da dodatki za delo v sivi in rdeči coni v domovih za starejše znašajo 30 odstotkov osnove plače, veljajo pa ne glede na razglašeno epidemijo. Na ta način se zaposleni dodatno nagradijo za delo v rdeči in sivi coni, neodvisno od določb kolektivne pogodbe, ki v času epidemije zagotavlja osebam dodatek v višini do 65 odstotkov. Ta sva dodatka sta se namreč do sedaj izključevala, sedaj se uporabi boljši od obeh.

Foto: STA

Pomoč kmetom in kmetijstvu
Predlog šestega protikoronskega zakona prinaša tudi pomoč področju kmetijstva, med drugim finančna nadomestila zaradi izpada dohodka v kmetijskih gospodarstvih in kritje stroškov odsotnosti zaposlenih v mesnopredelovalni industriji. Predvidena je tudi vnovična pomoč vinskemu sektorju z že znanimi ukrepi. Pri finančnih nadomestilih gre za nadomestila za tiste sektorje, v katerih bo padec dohodka presegel 30 odstotkov. Za uveljavljanje so uvedene poenostavitve, saj bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja večino podatkov pridobila iz uradnih evidenc. Upravičenci bodo pregledali informativne izračune in se nanje lahko odzvali.

Foto: iStock

Nadomeščanje delovne sile v mesnopredelovalni industriji, ki je pri nas in tudi drugje imela višje število okužb, predvideva pokrivanje stroškov odsotnosti zaposlenih zaradi bolezni ali karantene.

Predvidena je tudi dodatna pomoč vinarjem v obliki sofinanciranja krizne destilacije in kriznega skladiščenja vina oziroma zelene trgatve.

Epidemija je vplivala tudi na izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja, zato je uvedena možnost podaljševanja oziroma spreminjanja odobrenih vlog v smislu podaljšanja ročnosti naložb. Za kmete, ki so nosilci gospodarstev, je predvidena denarna pomoč v višini 1100 evrov mesečno (za zadnje tri mesece v letu) ob pogoju izpada dohodka.

Pomoč samozaposlenim in družbenikom
Samozaposleni in družbeniki podjetij, ki so zavarovani kot takšni, so upravičeni do 1100 evrov mesečne pomoči za zadnje tri mesece. Prva izplačila za oktober so bila 10. novembra že izplačana, če so ti oddali vlogo prek e-davkov. Za samozaposlene v kulturi pa je določen znesek 700 evrov mesečno, s tem da jim država že plačuje 400 evrov mesečnih prispevkov za socialno varnost. Skupno je to tudi zanje 1100 evrov mesečno.

Povzetek: Glavni ukrepi PKP6
Poglavitne rešitve šestega protikoronskega svežnja zakonskih ukrepov (PKP6) so: subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo,  podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, delna nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence, oprostitev plačila davka na dodano vrednost (DDV) od dobav ter pridobitev varovalne in medicinske opreme znotraj Evropske unije,  financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora, poenostavitev poroštvene likvidnostne sheme in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zmogljivosti. Šesti protikoronski sveženj pomoči gospodarstvu in prebivalstvu je ocenjen na okoli milijardo evrov. Prejšnjih pet svežnjev pomoči je bilo ocenjenih na okoli 7 milijard evrov. Skupno je to že 8 milijard evrov pomoči.

Dr. Matej Lahovnik: “Več kot fair, saj si ni država izmislila virusa!”
Dr. Matej Lahovnik, vodja strokovne posvetovalne skupine pri Vladi RS, je predstavil naslednje praktične primere pomoči. Pri tem je izpostavil, da je pogoj za pridobitev pomoči po PKP6 upad prometa v zadnjih treh mesecih za vsaj 40 odstotkov glede na isto lansko obdobje, država bo pokrila 90 odstotkov izgube v tem obdobju. “Več kot fair, saj si ni država izmislila virusa,” je ob tem zapisal in dodal dva praktična primera.

Vodja strokovne skupine za pripravo ukrepov Matej Lahovnik. (Foto: STA)

Podjetnik s 3 zaposlenimi, ki je v letu 2019 zaslužil 200 tisoč evrov, bo lahko za kritje fiksnih stroškov od oktobra do decembra dobil 7200 evrov, pravi Lahovnik. Hkrati bo lahko uveljavljal še 80 odstotkov bruto plače za zaposlene. Če je podjetnik hkrati še samozaposlen, bo prejel še temeljni dohodek v višini 3300 evrov.

Frizerski salon, ki ima tri zaposlene in 150 tisoč prometa letno, bo poleg subvencije v višini 80 odstotkov bruto plač dobil še 5400 evrov pomoči za delno kritje fiksnih stroškov najemnine, elektrike, vode, zavarovanja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vse to v primeru, če bo od oktobra do decembra, ko bo salon zaprt, imel vsaj 6000 evrov izgube, še razlaga Lahovnik.

Vida Kocjan