fbpx

Zaradi visokih davkov je Slovenija izgubila novih 500 delovnih mest

Slika je simbolična. (Foto: Freepik)

“Kot podjetniku se mi zdi to nesprejemljivo, ker nobena država v EU v tej situaciji ne dviguje davkov, tako da Slovenija izstopa iz obstoječih politik v členih EU,” je za Poslovni Dnevnik povedal slovenski podjetnik Dušan Šešok, lastnik skupine Iskra. Slovenska proizvodna skupina Iskra se je namreč v velikem deležu tudi zaradi ugodnejšega davčnega sistema in nižje stopnje obdavčitve kot v Sloveniji odločila za investicijski projekt v vrednosti 15 milijonov evrov, in sicer izgradnjo nove tovarne v Bosni in Hercegovini, kjer se bo odprlo do 500 novih delovnih mest. 

Slovenska Iskra, lastnica dveh velikih hrvaških proizvodnih podjetij, s pričakovanim skupnim prihodkom leta 2022 v višini okoli 280 milijonov evrov nadaljuje investicijsko vlaganje v letu 2023. Tokrat se je odločila za investicijo v BiH, saj ima ta ugodnejši davčni sistem in precej nižjo stopnjo obdavčitve kot Slovenija, ki ima najvišjo v EU. S tem bo okrepila status BiH v regiji, odprlo pa se bo novih 500 delovnih mest. Ob ugodnejših davčnih razmerah bi ga lahko odprli tudi pri nas.

Napovedi velikih podjetnikov in gospodarstvenikov se izpolnjujejo. Zaradi odločitve Golobove vlade o višanju davka slovensko gospodarstvo že občuti posledice, predvsem ljudje, ki bodo zaradi tega ostali brez delovnih mest. V konkretnem primeru govorimo o novih 500 delovnih mestih, ki se bodo odprla v BiH, ko bo dokončan nov projekt, v katerega bo zaradi boljšega davčnega okolja investirala slovenska Iskra. Poleg rednih investicij bo zgrajena nova tovarna na gradbenem zemljišču s 25.000 m2, v sklopu katerega bo zgrajena nova hala velikosti 15.000 m2. Za te aktivnosti je predvidenih tudi novih 500 zaposlitev poleg dodatnih 100, ki so že zagotovljene. Z realizacijo tega projekta bo število zaposlenih v skupini Iskra naraslo za okoli 30 odstotkov oziroma s sedanjih 1700 na okoli 2200 ljudi. Kot trdi Poslovni.hr, s to potezo Iskra krepi svoj položaj v regiji in status BiH za pričakovano integracijo v EU.

Zaradi višjih davkov bodo nova delovna mesta zasedli v BiH. (Foto: Facebook)

Šešok: Nesprejemljivo je, da v tej situaciji Slovenija dviguje davke
Po Šešokovih besedah so nižji stroški poslovanja in cene električne energije (80 evrov na MWH), zlasti pa neugodna slovenska davčna zakonodaja, ki ima najvišjo stopnjo obdavčitve v EU, pogojevali to odločitev. “V Republiki Srbski je davek na dobiček 10-odstotni, v Sloveniji pa 19-odstotni. Trenutna težnja v okviru napovedane davčne reforme je povečevanje davčne obremenitve dobička in premoženja v Sloveniji domnevno v korist nižje obdavčitve dela. Kot podjetniku se mi zdi to nesprejemljivo, ker nobena država v EU v tej situaciji ne dviguje davkov, tako da Slovenija izstopa iz obstoječih politik v členih EU,” je dejal Dušan Šešok. Potekajo pa tudi razprave o dvigu minimalne plače za 100 evrov, saj meni, da je treba plače urejati skozi razmerje med ponudbo in povpraševanjem, ki vlada na trgu. Podjetnik je prepričan, da če se plače dvigujejo administrativno, to učinkuje kot generator za nov cikel rasti inflacije, ki je največja težava v poslovanju evropskih podjetnikov.

Dušan Šešok (Foto: STA)

Slovenski podjetnik Dušan Šešok je za Poslovni dnevnik povedal, da bo lokacija nove tovarne v mestu Laktaši, ki je znano tudi po termalnem zdravilišču, odprtje pa je predvideno v začetku leta 2024.

Boji se inflacijske spirale in eksponentnega večanja plač v javnem sektorju
Čeprav se delež gospodarstva EU v svetovnem BDP zmanjšuje, EU pa je glavni trg Iskrinih podjetij, Šešok napoveduje, da se bo v letih 2022 in 2023 gospodarstvo EU stabiliziralo in uskladilo s svetovnimi trendi. Poudarja, da bodo imeli evropski proizvajalci najrazličnejših industrijskih izdelkov z razcvetom elektroposlovanja in zelenih tehnologij glede na rast povpraševanja zagotovljeno polno zaposlenost.  Navaja tudi, da je optimističen glede konca vojne v Ukrajini. Verjame, da bo Kitajska v njej igrala glavno vlogo, boji pa se inflacijske spirale in prevelike zadolženosti centralnih držav ter eksponentnega povečevanja plač v javnem sektorju.

Investicije tudi na Hrvaško
V pripravi pa so tudi nove investicije v vrednosti 15 milijonov evrov v dve novi hali v Šibeniku in razširitev operativne obale. Po Šešokovih besedah ​​bodo zmogljivosti šibeniške ladjedelnice zapolnjene do konca leta, prav tako zmogljivosti Iskre in Elke, potem ko so investicije v preteklem obdobju po prevzemu zagrebške tovarne dosegle 2000 ton mesečno. Predvidoma do konca leta 2023 bodo zmogljivosti v Elki podvojili glede na začetno stanje ob prevzemu. Elko se v prihodnjem obdobju veseli tudi selitve s sedanje lokacije v Zagrebu. Vsekakor pa  se bo z menjavo valute stanje izboljšalo in poslovanje poenostavilo, pojasnjuje Šešok, ki je na drugi strani na podlagi svojih izkušenj kot nekdanji minister za gospodarstvo in finance v dveh slovenskih vladah ter zaradi izkušenj z vstopom Slovenije v evroobmočje omenil težavo rasti cen v prvih dneh uvedba evra kot uradne valute v Republiki Hrvaški.

Tanja Brkić