Židan: Prihodnje leto bo za kmetijstvo leto razpisov

Foto: STA

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je z opravljenim delom v letošnjem letu zadovoljen, z nestrpnostjo pa pričakuje tudi prihodnje leto, ki bo za kmetijstvo leto razpisov. Podpira tudi iskanje rešitev za preoblikovanje Tuša v zadrugo, še naprej pa se bo odločno boril za zaščito terana.

Letošnje delo na ministrstvu je zaznamoval začetek nove kmetijske politike, DZ je sprejel sistemski zakon o agrarnih skupnostih in zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ministrstvo pa je poskrbelo tudi za nekatere poenostavitve, npr. pri dopolnilnih dejavnostih, je dejal Židan.

Razvoj podeželja in številni razpisi
Za prihodnje leto so si zadali tri prioritete – naredili bodo vse, da se gospodarska aktivnost v njihovem resorju dodatno poveča, nadaljevali bodo zmanjševanje administrativnih ovir, ministrstvo z organi v sestavi pa bodo poskusili narediti bolj učinkovito. Predvidena je tudi nadgradnja programa razvoja podeželja.

Naslednje leto bo sicer leto razpisov. Predvidoma 4. januarja bodo objavili časovnico razpisov za prihodnje leto, ki bodo skupaj z evropskimi sredstvi iz programa razvoja podeželja težki okoli 350 milijonov evrov, črpati pa jih bo mogoče več let.

V okviru samih razpisov bo na voljo predvidoma 140 milijonov evrov, zaradi sofinanciranja v višini od 30 do 50 odstotkov pa bo investicijski cikel v praksi vreden okoli 350 milijonov evrov. “To bo izjemen pospešek slovenski proizvodnji hrane in gozdarstvu,” je povedal Židan.

Predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi
Ministrstvo je letos pripravilo tudi predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, pri čemer so “trčili v nekatere lobistične interese, ki so očitno zelo močni, vendar bomo zgodbo, kot kaže, uspešno pripeljali do konca”, je dejal.

Ena od kritik omenjenega zakona, ki ga je ministrstvo predlagalo že v prejšnji vladi, je povezana s kratko časovnico ustanovitve podjetja, ki mora zaradi izteka večine koncesij začeti delovati julija prihodnje leto. “Tudi sam bi si želel, da bi bil zakon sprejet že pred letom dni, vendar je zelo zahteven, zato vzame veliko časa za usklajevanje,” je dejal Židan.

Nekatera opravila do zagona podjetja bo moral po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč. Kje bo sedež podjetja, ki si ga želi veliko občin, še ne vedo, se pa Židanu to niti ne zdi zelo pomembno vprašanje.

Združitev prodajne količine iz državnega gozda
Druga obravnava predloga zakona v DZ bo januarja, koalicija pa že pripravlja dopolnila. V okviru teh bodo upoštevali tudi pomisleke oz. predloge računskega sodišča, ki ga je ministrstvo predhodno zaprosilo za mnenje, je pojasnil minister.

“Sam največji doprinos tega zakona vidim v tem, da bomo lahko združili prodajne količine iz državnega gozda, kar je bilo zdaj razdrobljeno, in omogočili večletne pogodbe tistim, ki investirajo in rastejo, torej slovenskim žagam in proizvajalcem kakovostnih lesnih proizvodov. Mora pa to potekati na tržnih temeljih,” je dejal. Pomembno se mu zdi tudi, da bodo lahko v novem sistemu sodelovali kmetje z gorsko-hribovskih kmetij.

Kritiki problematizirajo, da bo imelo podjetje za 20 milijonov evrov ustanovnega kapitala. “Podjetje potrebuje zagonski kapital, ki je v veliki meri povezan s potrebo po obratnih sredstvih. Kljub vsemu je med samim opravilom, prodanim produktom, torej lesom, in plačilom neko obdobje, ki ga je treba pokriti. Usposobiti bo treba tudi nekaj logističnih prostorov,” je pojasnil.

Letos več kriz v kmetijski proizvodnji
Dotaknil se je tudi razmer v prehranski verigi. Letošnje leto za kmetijsko proizvodnjo ni bilo enostavno, pojavilo se je več kriz, vendar prvo poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da bo leto še boljše od lanskega, je dejal Židan.

Faktorski dohodek, ki velja za merilo uspešnosti kmetijstva, se je letos po prvih izračunih izboljšal za štiri odstotke, obseg proizvodnje se je povečal za štiri do pet odstotkov, vrednost je zaradi nižjih cen v podobni višini padla, znižali pa so se tudi stroški, je navedel.

Tuš bi prestrukturiral v kooperativo
Glede Tuša je dejal, da vlada te problematike na seji ni obravnavala, potekajo pa nekatere aktivnosti glede iskanja rešitev za “očitno prezadolženo podjetje”, da bi se prestrukturiralo v trgovinsko kooperativo. Minister upa, da bo do tega tudi prišlo.

V Sloveniji imamo kmetijske zadruge, sicer pa imamo s kooperativami premalo izkušenj, je dejal. V tujini je kooperativni način dela precej bolj prisoten, ne le v trgovini in kmetijstvu, ampak tudi v drugih sektorjih. “Kooperativni način delovanja v gospodarstvu je bistveno bolj trdoživ od drugih oblik, tudi v krizah bolje deluje,” je povedal.

Zaščititi moramo teran
Ministrstvo se je letos veliko ukvarjalo tudi z zaščito terana. “Izhodišče Slovenije, ki je edino pravilno, je, da smo teran zaščitili z evropskim pravnim redom,” je pojasnil. Pričakuje, da bo Evropska komisija branila teran, česar pa po njegovih besedah žal ne počne tako, kot bi si želeli. “Očitno je že nekaj časa prisotna ideja, da se zaščita razširi na Hrvaško. Mi menimo, da to v skladu z evropskim pravnim redom ni možno,” je poudaril minister.

N. K., STA

 

 

  • rubec

    Židan, ako ti slučajno čas dopušča, pridi prosim pomirit mojo svinjo Lojzko, ki že ves teden milo kruli v svinjaku. Nič hudega če ti hitro pride, par minut ji običajno zadostuje.

  • MEFISTO

    Kdo vse je pri nas lahko minister!?

    Kot da je država igralnica, ministrstva pa igrače.
    !

    • Osti jarej

      ..pravilneje bi bilo;kdo je lahko politik?ne,ne!ne vsak,ki ima 5 minut cajta…..kdor je na liniji…to pa ja…in na liniji so vsi…

      • MEFISTO

        Koga vse imaš v mislih pod “vsi”?

        • Osti jarej

          …če napišem vsi,tako tudi mislim…

          • MEFISTO

            Misliš, ali pa tudi ne.

          • Osti jarej

            ..b.v.

    • marta

      Dovolj je, da si iz Prekmurja.

      • MEFISTO

        Kot Joško iz Prekmurja!

  • viktorh

    Po njegovih dosedanjih “uspehih” bi sklepal, da bo toliko samokritičen in bo odstopil

  • Osti jarej

    ..hahhhahha….vzgojeni v duhu,da so “nekaj več”,nimajo takih značajskih not…morala,poštenost,pravičnost,vsaj osnovna empatija do lastnega naroda…..v sanjah,pol se pa zbudiš in ti gre na bruhanje….

    • MEFISTO

      SMC pa res ne moreš očitati pomanjkanja morale in poštenosti, zaradi katerih je bila na volitvah izstreljena med zvezde.

      • Osti jarej

        ….nepojmljivo,ane?….a tisti,ki so volili tole šlamastiko se tega danes sramujejo…koliko ljudi pa misliš javno pove,da je volilo super etičnega in nadnaravno poštenega cmerarja…..ekipa ob njem pa to potrjuje….sami poštenjaki…..

        • Osti jarej

          ….da o eni najuspešnejših ministric,ki je namazana tako,kot bi ji plesnile veke in,ki je najbolj poznana po neverjetni servilnosti in neke čudne zagledanosti v v.d. hodca nad oblaki,ki mu je bog obrvi naredil z eno potezo…sploh ne govorim…ne poznam toliko presežnikov…

      • viktorh

        no, saj razumeš, včasih človeku uide, pa na napačnega …, hihi.

  • Kučko pod pručko

    Kot smo videli včeraj na TV, porabi Židan trikrat več davkoplačevalskega denarja za VIP prostore na brniškem letališču in v tujini kot predsednik Pahor. Človek je povsem brez morale, njegovi podrejeni pa njegovo razsipništvo upravičujejo, kot da se tako zmanjšajo izgube časa. Tako beden izgovor tardečih, kot je beden njihov šef!!!

    • Breiva

      Kaj se jeziš, saj veš, da rabi čas za nakupovanje v Duty Freejih.

      Npr.:

      Willkommen bei Düsseldorf Duty Free

      Beauty-Produkte von führenden Kosmetikherstellern, die neuesten Kollektionen renommierter Fashion-Marken, ein vielseitiges Angebot an Weinen und Whiskys, lokale Spezialitäten oder internationale Süßwaren sind nur einige Produkte, die Sie im Düsseldorf Duty Free erwarten.

      Židan, hitro skozi kontrolo, ta duty te že čaka, pa ni važno, koliko stane!

  • Gr8_1

    Tale Židan je največji škodljivec za naše kmetijstvo. Žal ne obstaja škropiva proti njemu.

    http://www.publishwall.si/skupina.kazenska.ovadba/post/106416/zidan-za-kmetijstvo-spet-ni-naredil-cisto-nic

    • kekec

      Je , knapovska motika, ki jo je potrebno pravilno uporabit.

  • alojz

    Na tem ministrstvu je zaposleno 1200 ljudi. Za kontrolo kmetov pa privatnike najamejo. Pri meni je 6 ha travnikov cel dan popisoval. Pa 22 listov sem moral podpisati. In rezultat? Površino kjer je bil kup gnoja so odšteli od pokošenega. Birokracija da te kap.

  • Marjan Gavez

    Podpora mu pada…pa hoče malo ljudi pridobiti z obljubami o razpisih v kmetijstvu..ti razpisi so vsako leto približno enaki..zdaj pa se hoče prikazati v luči kako bo rešil kmete…politik pač..kdor mu verjame se je pač tako odločil…

  • Rožle

    …Jaz pa ti pa židana marela…….

  • if

    Židan, zaščitite zrak v Sloveniji!
    Kurjenje biomase, ki je surovniski produkt gozda, v ogrevnih sistemih izredno slabša zrak v slovenskih naseljih.
    Ukrepajte takoj!

  • Borut Stari

    Vklopimo razum in zamenjajmo te demagoge in kolhoznike.

  • avtohtoni neandartalec

    Večina Slovenije so ene same rovte, tisto malo ravnine smo že zdavnaj pokrili z mesteci, redke rodovitne doline pa so že zorane v njive, do zadnjega kotička. Ostalo je za klasično kmetijstvo neprimerno, ne da se saditi v breg,krave se ne morejo pasti v skalah, poleg tega v naših zatohlih, vlažnih grapah, zrasteta samo plesen in gniloba.
    Vsak normalen narod bi začel sistematično seliti ljudi iz rovt v obrobja mest, kjer bi postavili nova večstanovanjska naselja, ampak mi se ne damo.

    Slovensko podeželje je nerentabilno, nikoli ne bo samozadostno in ekonomsko učinkovito, vsakj evro, ki se vlaga v ta podeželska plemena, je stran vržen denar, poleg tega ljudje trpijo, otroci tam nimajo nobenega upanja na srečno otroštvo in normalno prihodnost, ne glede koliko denarja jim tja napumpamo, s čim se vozijo in kaj gradijo.
    Po drugi strani, razvoj podeželja zavira širjenje mest, brez teh pa ni moderne civilizacije oziroma načina življenja, ki si ga želimo.
    Ker teh dejavnikov še tisočletja ne bomo znali odpraviti, pričakujem, da nas bo kmalu odarila nova kataklizmična žled, da bodo lahko Pahor in njegova soldateska posekali še preostale gozdoe, ki so pravzaprav edini razlog, da se pri nas še da nekako preživeti in je Slovenija lepa dežela. Naša drevesa so za industrijo skoraj neuporabna, ko gozdov več ne bo oziroma jih bodo sosedje skurili v elektriko, bomo sicer dobili nekaj poljedelskih površin, vendar bo tam zaradi klime in tektonskih dejavnikov, življenje čedalje bolj nevzdržno.
    Denar so jim zrihtali, to pa ja, da ga bodo lahko zagonili za komplicirane in neuporabne nemške avtomobile, substance in radodajke iz vzhoda.

    • Breiva

      To kar si opisal v prvem odstavku, so delali komunisti na Češkem in Slovaškem vse do mirne revolucije leta 1989. Kmetom so pobrali zemljo in jih strpali v bloke na obrobju mest, v GETA, potem pa jih vozili z avtobusi delat na polja v lasti kolhozov. Bili so razcapani reveži, kot taboriščniki, prej pa normalni srednje veliki kmetje in gospodje.

      Če se pelješ po avtocesti od Brna proti Pragi in po 15 km pogledaš na desno, vidiš lep primerek takega geta.

      Ne vem, kdo ti je dal to neumno idejo, ali kdo te je tega naučil, Si bil morda na FDV?

      • avtohtoni neandartalec

        Sploh ne gre za ideologijo, problem je gola fizika, za premagovanje klancev rabiš pač bistveno več energije in časa.

        NaČeškem pravi, pojma nimaš, največ ljudi je preselila v velemesta
        Kitajska, v obdobju kulturne revolucije, ko so se šli pravi komunisti
        tično to kar se gremo mi s kmetijstvom danes. Ti bom malo bolj nazorno
        opisal kako je to zgledalo, vaške skupnosti so morale odpirati rudnike
        železa in posekati gozdove, da so lahko plavži talili popolnoma zanič
        jeklo, na koncu so ostali za njimi samo štori in kamenje.
        Rešila so jih prav sodobna vlemesta, ki še nastajajo, na podeželju pa so pustili velike kmete in zaposlene sodelavce, ki brez težav živijo sebe in napajajo zraven še največjo irbano civilizacijo na planetu. Made in China, seveda.

  • avtohtoni neandartalec

    Cilj Slovenskega kmetijska je še vedno, da bi naši kmetje pridelali več hrane kot jim plačujemo, da jo potem sami pojejo. Z drugimi besedami, te subvencije so cenejše kot, če bi s tem denarjem kupili hrano na tujih trgih in jo preprosto razdeličli naših nerentabilnim kmetom. SUbvencije ne grejo za hrano, pridelamo komaj dobrih 20% vsega kar pojemo, večina prebivalstva pa živi na kmetih, če vam ta logika kaj pove.
    Kmetje sami pojedo več hrane kot si jo pridelajo?!?

    • Breiva

      Jaz veliko hodim ob Savi po gozdičkih na levem bregu Save med Črnučami in Šentjakobom, ker fotografiram naravo.

      Letos nekje Aprila sem videl ob gozdni poti kup lepega krompirja, ki so ga kot odpad stresli kmetje iz tega področja. Krompirja, izredno lepega, veliko lepšega, kot v trgovinah, je bilo po moji oceni za dva vagona. Najbrž kmetje krompirja niso mogli prodati, pa so ga tam stresli. Po enem mesecu pa je tam okoli smrdelo kot hudič in to vse do konca septembra.

      Na tem področju so tudi cele njive nepobrane solate in radiča, ker so boljševiki začeli je..ti še branjevke in te ne odkupujejo več teh proizvodov od kmetov.

      Tako, da tvoje pisanje o pomanjkanju domače proizvodnje hrane ne pije vode. Veliko kmetijskih površin pa je tudi opuščenih in neobdelanih, ker država pobere kmetom z davki toliko denarja, da se jim hrane sploh ne splača pridelovati.

      Zapelji se malo v opisano področje, pa se prepričaj na lastne oči.

      • avtohtoni neandartalec

        Sliši se kot zgodbica o Janku in Metki, jaz ne bi hodil tja po tistih čudnih gomoljih in se pasel z gnilim radičem.
        Kdo sploh to še je, s kuhanjem pomagamo želodcu pri prebavi, z raznovrstno hrano krepimo imunski sistem, omogočamo telesu, da je manj bolano in se hitreje obnavlja, zato imamo več energije in smo na sploh bolj zadovoljna ter razposajena živa bitja.
        Obstaja rešitev za SLovensko podeželje, treba je začeti pravo kmetijsko revolucijo in počasi spreminjati naše rovte v terase, podobno kot so delali avtohtoni južnoameriški indijanci,že pred tisočletji. Ampak tista civilizacija je bila zgrajena iz ogromnih blokov kamenja, ki še danes držijo rodovitno zemljo, danes si tako obsežnih agrikulturnih projektov sploh ne znamo več niti predstavljati. Vsak štor, vsak kamen, vse so pobrali, porezali pobočja in jih utrdili s skalami, uredili zajetja vode, na ravnino pa napeljali namakalne jaške, ki poganjajo ta ekomehanski sitem že tisočletja. To je namreč njiva, ne pa kup kamenja in gnilobe, nasičene z vsemi mogočimi pospeševalci in preventivnimi snovmi.

        • avtohtoni neandartalec

          Pozabil sem omeniti, indijanci so živeli podobno kot v Evropi neandartalci, le da so bili bolj pametni. Zapirali so se v samozadostne plemenske komune, ki so gojile zelo brutalne ideologije, parili so se samo še med sabo, dokler jih ni enega za drugim izbrisala prva resna naravna katastrofa oziroma epidemija. Izbruhe smrtonosnih bolezni poznamo seveda tudi v Evropi, kjer so bile posledice najhujše, vendar glej, naša velemesta so pa vse to preživela, le podeželje je mutiralo, vaške skupnosti so izginile in se znova pojavile okoli večjih vaških skupnosti, ko se je širila poteba po naravnih virih.

  • domovina mili dom

    Obljube, obljube. Na eni strani da, po drugi zapleni. Stanje je “0”. Ta osebek je predstavnik stranke iz katere izhajajo socialistični misleci. Po 2.WW je žena vplivnega misleca, tudi sama političarka, dejala:”kmeta je treba uničit, ker ga ne rabimo, saj vse lahko kupimo na tržnici”.

  • Gurt1

    Pujsanje o ustanovitvi holdinga slovenskih lesnin, da bi se lahko popujsalo kar se še lahko….zdaj še pujsanje o Tušu kako bi ustanovili zadrugo spet z namenom plenjenja oz pujsanja po državnem koritu…

  • Breiva

    Rad bi napisal, kaj si mislim o totem kmetijskem ministru Židanu, pa ne najdem takih besed, da bi pri tem ostal kulturen.

    Največ, kar lahko rečem je zaostali jari gospod boljševik.

    • Osti jarej

      …ob pogledu nanj me prime,da bi mu dala dve okrog kepe, eno po kanti,ter tabo pod vamp debeli…

  • avtohtoni neandartalec

    Zdaj, ko bomo zagnali potrošništvo na podeželju, mi je padel na misel še en ekonomsko učinkovit predlog.
    Namesto, da naši kmetavzarji zlovajo živalski urin in iztrebke povsod po travnikih in v potoke, bi lahko začeli graditi zajemalnike in voziti te organske snovi v kemično industrijo, kamor itak spadajo, Ne boste verjeli,travnik se najbolje obnavlja sam od sebe, ves tisti gnoj je čisto brez veze, razen da odteka marskod še v podtalnico. Pitno vodo, po domače, o drugih neverjetno škodljivih učinkih pa itak nima smisla na kratko razpravljati.
    Zakaj to dovolimo,kdo vzgaja tako primitivne kmetovalne navade, o tem lahko samo ugibam, ampak najbolj zanimivo se mi zdi, da nekateri to hvalijo, pravijo, da mora bit tako, povsod jim smrdi po dreku, oni pa nekih razlogov mislijo, da vohajo vijolice.
    Daleč, daleč smo še mi od prave moderne civilizacije, razkorak se pa vsak dan veča, tako da noeben milijarde ne bodo več pomagale, le stotine njih mogoče.

    • tečnež

      Dobro napisano,tudi sam sem videl,da kjer kmet gnoj poškropi še samo neka “kilava” trava raste,ne cvetijo cvetlice in ni življenja, žuželk,čebel in metuljev.Avstrijci so to spoznali že pred mnogimi leti,zato to več ne delajo,mi smo pa itak v kameni komunistični dobi !

      • Anton

        Očitno še nisi bil v avstriji.
        Sem pa takoj za eko pridelavo hrane, dišalo bo po vijolicah in pol ljudi bo lačnih

        • tečnež

          Delam tam-mislim da vem a ne da ?!

  • Vrhovni sodnik

    Ta čunek sam zase skrbi.