Govorci na AmCham zajtrku za močnejši glas gospodarstva in boljšo vpetost Slovenije v transatlantske povezave

V tem trenutku se soočamo z zelo pomembno in nepredvidljivo tranzicijo unipolarnega sveta v večpolarni svet. V času konca hladne vojne smo imeli ZDA, danes pa so se jim pridružile še druge sile, kot so Kitajska, Rusija in Indija. Skratka, prihajamo v obdobje tekmovanja velikih sil. “Sam sem optimist, v kolikor v nekem globalnem kontekstu ne bi prišlo do kakšne ekonomske kataklizme, da ne govorim vojne, imamo stvari v svojih rokah. Zastavljamo si prava vprašanja in mislim, da so številni odgovori tudi že na mizi, samo še implementirati jih je treba,” pa pravi Dr. Matej Avbelj, izredni profesor za evropsko pravo.

Postavlja se vprašanje, kakšna bo ta tranzicija: ali bodo države našle način sobivanja in sodelovanja pri glavnih težavah – od klimatskih sprememb in trajnostnega razvoja do kriznih vojnih žarišč in naprej – ali pa bo med njimi prišlo do neke vrste spopada. Diplomat dr. Božo Cerar meni, da se v tem svetu, kjer so vrednote mednarodne liberalne ureditve ogrožene, mora gibati tudi Slovenija. “Zdi se mi, da lahko Slovenija vendarle odigra eno določeno vlogo, najde svojo nišo v teh svetovnih naporih, da vendarle nekako preprečimo katastrofo, takšno ali drugačno vojno, ali onesnaževanje okolja, ali trajnostni razvoj. Skratka, trdno sem prepričan, da se z večjo prodornostjo lahko tudi naša Slovenija veliko bolj dokaže kot v minulih letih,” je dejal Božo Cerar, nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA. 

V hotelu InterContinental v Ljubljani so tako gostujoči prišli do zaključka, da je EU pred številnimi pomembnimi izzivi, med drugim pa so se zavzeli za močnejši glas gospodarstva in odločnejšo Slovenijo. Zato je je ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija organizirala poslovni zajtrk z naslovom Vpetost Slovenije v mednarodno okolje. Dr. Cerar je še dejal, da “tudi ne vidim razloga, zakaj ne bi Slovenija stopila na čelo prizadevanj, da se ponovno vzpostavijo pogajanja med EU in ZDA za t. i. transatlantsko partnerstvo. Skratka, mislim, da je prostor za Slovenijo, da se dokaže”. Generalna direktorica AmCham EU Susan Danger pa je sicer prepričana, da v zvezi s transatlantskimi odnosi ne smemo biti pesimistični, četudi gremo skozi turbulentne čase. Zagotovila je, da so ZDA povsem predane odnosom z EU, vendar pa mora tudi EU počistiti pri sebi, da bo privlačna partnerica. “Transatlantski odnosi, gospodarski odnosi so še vedno zelo dobri. Če se ozrem nazaj, kot gospodarstvenica pravim, da so ti gospodarski odnosi dobri. Odnosi, ki jih imamo, transatlantski odnosi, ti so največji na svetu.”

Manjka nam profesionalni politični razred
Dr. Matej Avbelj, izredni profesor za evropsko pravo, sicer meni, da sta glavna globalna izziva zaton ustavne demokracije in počasno umikanje mednarodnega liberalnega reda in multilateralizma, ter da sočasno opažamo vzpon starih in novih avtoritarnih režimov, ki izkoriščajo negotovost ljudi v tem novem globalnem svetu, ki ga ustvarjajo posledice globalizacije, ekonomskih kriz in digitalne revolucije. “Slovenija se v tem kontekstu obnaša nekako drobnjakarsko provincialistično. V zadnjih desetih letih imamo opravka z implozijo, na nek način s sesutjem svojega političnega sistema, očitno nam manjka profesionalen politični razred, ki bi zmogel kreirati in implementirati neke konstruktivne ideje, ne samo doma, ampak tudi na tujem.” 

Opraviti moramo torej domačo nalogo, potem bomo lahko s svojimi idejami soustvarjali EU, ki je prav tako v eksistenčni krizi. Spomnimo, da EU nobene od dosedanjih kriz, kot so institucionalna, gospodarska ali finančna, ni primerno naslovila in dokončno rešila. Tudi Slovenija se v zadnjih letih ni obnašala svoji vlogi primerno. Če pomislimo samo na izdatke za vojsko, ki jih je obljubila v zvezi Nato, ter negativne ocene Slovenske vojske, lahko pridemo do zaključka, da je to negativno vplivalo na odnose z Washingtonom.