Grims: Posamezni slovenski politiki se v Makedoniji obnašajo kot v trgovini z razstrelivom

Datum:

Za zaprtimi vrati je zasedala parlamentarna Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, na kateri so poslanke in poslanci obravnavali varnostne razmere v neposredni soseščini in na Balkanu, poročilo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v povezavi z aktualnimi gospodarskimi razmerami ter stanje in razmere na področju vnaprejšnje in neselektivne hrambe prometnih podatkov o telekomunikacijskih storitvah (v fiksnih omrežjih, mobilni komunikaciji, faksiranju, SMS- in MMS-sporočilih), e-poštne storitve ter internetne storitve.

Kot je po seji komisije v izjavi za medije povedal predsednik komisije mag. Branko Grims, je bila prva točka, s katero so se poslanke in poslanci ukvarjali, ustavna odločba, ki je že leta 2014 razveljavila tiste člene zakona, ki so omogočali zbiranje podatkov, ki so pomembni za delo varnostno-obveščevalnih služb in kriminalistične policije. “Gre za podatke o klicih in raznoraznem prometu elektronskih oblik, pri čemer do današnjega dne novega zakona, ki bi sledil odločitvi ustavnega sodišča, ni bilo, zato se pojavlja, da se uporablja podatke, ki so sicer namenjeni obračunu, pa tudi podatke o zbiranju podatkov na predplačniških računih. Takšno ravnanje je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, tema pa je pomembna, ker lahko zaradi tega padejo pomembni procesi, kot na primer o bančnem kriminalu,” je povedal Grims in dodal, da je komisija priporočila vladi, naj stori vse, da v najkrajšem možnem roku pripravi ustrezno zakonodajo in ustrezen zakon predloži v postopek v Državni zbor RS. Po besedah poslanca si komisija želi, da se ta ustavnopravna praznina, povzročena z odločbo ustavnega sodišča in z nerazumljivim zamikom treh let, ko vlada ni predložila nič, čim prej odpravi.

Naslednja pomembna tema, ki so ji poslanke in poslanci namenili pozornost, pa je dogajanje v Makedoniji in širši okolici. Kot je pojasnil predsednik komisije Grims se v Makedoniji križajo različni interesi, ne le državljank in državljanov Makedonije, temveč tudi sosednjih držav Albanije, Bolgarije, Srbije, pa tudi Turčije, Rusije, Amerike in Evropske unije. “Skratka, v Makedoniji se križa ogromno interesov, pri čemer pa Makedonija ni polnopravno mednarodno priznana članica, ni članica Evropske unije in je zato še toliko bolj občutljiv vsak poseg na njenem ozemlju,” je povedal Grims. Dodal je, da so bile zadnje makedonske volitve vprašljive, da je vpetega več kot 100 milijonov evrov Sorosovega kapitala, nekaterih tujih posameznikov in vplivnih skupin. “Zadeva z volitvami je zelo netransparentna, postopek pa se je dokončno zapletel po volitvah, ko ni prišlo do dogovora, ki je bil doslej praksa v Makedoniji med največjo zmagovito stranko in eno albansko stranko, temveč je nastala t. i. Tiranska pogodba, s katero se posega v ustavno-pravni prostor Makedonije in zdaj izvaja pritisk, da bi bilo to kar spregledano,” meni poslanec. Kot skrb vzbujajoče je ocenil informacije glede delitve orožja med ljudmi, pa tudi, da se družine Albancev iz Makedonije izseljujejo, moški pa ostajajo. “Kaj to napoveduje, je najbrž vsem jasno. V tem primeru žal tudi nekateri posamezniki iz vrst Slovenije, ki delujejo znotraj evropskih institucij, ne delujejo v smeri pomirjanja situacije, ampak prej kot piromani v trgovini z razstrelivom,” je povedal Grims. Ob tem je še menil, da bo rezultat vseh dogajanj v Makedoniji lahko tudi to, da v prihodnje odnosi med Slovenijo in Makedonijo ne bodo tako dobri, kot so bili. “Dejansko lahko tam pride do nekega vžiga celotnega prostora, napetosti so namreč tudi na področju Bosne in Hercegovine izjemno močne, takšne, kot jih od Daytonskega sporazuma še ni bilo. To je ena od posledica procesov, ki se v glavnem pojavljajo zaradi vplivov iz tujine in vplivajo na varnost ter blaginjo v perspektivi na tem področju.”

Tretja tema, s katero so se poslanke in poslanci aktivno soočili, pa je bilo vprašanje gospodarstva in nadzora s strani SOVE, ko gre za večje finančne transakcije in nakupe tako imenovane nacionalne srebrnine s strani tujih partnerjev. »Konkretno smo ugotavljali za Mercator, in sicer je SOVA več našim vladam posredovala opozorilo o problematičnem poslovanju nekaterih, ki so vstopali v posel, o možnih posledicah. Opozorila so bila in so bila pravočasna, drugo pa je, kako so bila upoštevana,« je povedal Grims. Dodal je, da je povsem nejasno, kako je lahko prek Ljubljanske banke šla skoraj milijarda evrov na zelo sumljive naslove, in to v 48 urah. “Odgovore o tem še čakamo oz. ga moramo pridobiti iz drugih naslovov, ker SOVA primarno za vse ni pristojna, temveč so pristojne druge institucije,” je povedal Grims. Dejal je še, da v zvezi z dogajanjem v naši soseščini in vpletanjem nekaterega velekapitala, konkretno Sorosa in njegovih institucij, tudi v politiko in medije, pa smo sprejeli sklep, s katerim od ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za finance ter drugih pristojnih institucij zahtevamo podatke o vseh transakcijah, ki so jih imeli Soros in z njim povezane pravne osebe na področju Republike Slovenije za zadnjih deset let.

Novinarje je zanimalo, ali je komisija že seznanjena z osnutkom novele zakona o SOVI, ki naj bi ga pripravljala vlada in o katerem so prve informacije zaokrožile v medijih v preteklem tednu. Grims je dejal, da so na seji komisije predstavnike vlade vprašali tudi o tem zakonu, vendar pa so slednji zatrdili, da osnutek novele zakona še ni v nobeni uradni vladni proceduri. “Z njim se bomo resno ukvarjali, ko bo dan na mizo in bo uradno predmet obravnave, vsekakor pa tisto, kar je bilo predstavljeno javnosti, zagotovo z naše strani ne bi doživelo podpore,” je poudaril Grims. Člani komisije so na seji vladnim predstavnikom izrazili pričakovanje, da bodo na osnutek v nadaljevanju lahko podali določene pripombe in da bo novela zakona v največji možni meri usklajena, saj da “gre za temeljna vprašanja spoštovanja človekovih pravic in svoboščin vseh državljank in državljanov in zato za izjemno pomembno materijo, ki odpira številna varnostna in druga vprašanja”. Ob tem je poslanec Grims spomnil, da skorajda nobena država ne združuje kontraobveščevalne dejavnosti, ki zajema samo državo, z obveščevalno dejavnostjo, ki zajema vse, kar se dela v tujini.

Na novinarsko vprašanje o tem, ali bi si v primeru širitve pooblastil SOVI tudi komisija želela več možnosti nadzora, pa je Grims odgovoril: “Vedno se morate zavedati, da je problematika modernega sveta v tem, da moramo po eni strani zagotavljati varnost, kar pomeni, da morajo biti ustreznim službam dostopne metode in sredstva, ki so v interesu javnosti, zato da zagotovijo varnost, da izsledijo teroriste in osebe, ki se želijo ukvarjati s težkim kriminalom, ter preprečijo škodljive posledice. Po drugi strani pa ob tem nikakor ne sme priti do sistematičnega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljank in državljanov.”

Sorodno

Zadnji prispevki

Sodišče obravnava zakonitost odpovedi RTVS Grahu Whatmoughu

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je včeraj na...

V Lendavi s subvencijami nad stanovanjski problem

Občina Lendava je objavila Javni razpis za subvencioniranje reševanja...

Voznik začetnik po dolenjski avtocesti z 254 km/h

Policisti Specializirane enote za nadzor prometa Generalne policijske uprave...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...