Grožnje z belim prahom mediji podtaknili podpornikom desnice in želeli umetno ustvariti privid sovraštva v družbi; Jančič: “Takšno poročanje medijev škoduje skupnosti!”

Dogajanje pred parlamentom (Foto: STAfoto)

V petek je v parlamentu zavladala panika, ko so prejeli sumljivo pošiljko z belim prahom. Kuverto s prahom in z neprimernimi sporočili so prejeli še antropologinja in kolumnistka Večera Svetlana Slapšak, nekdanji poslanec Jankovićeve Pozitivne Slovenije Jerko Čehovin in novinarka RTV Eugenija Carl. Takšne grožnje so seveda obsojanja vredne in tako mediji kot društva so se na to dejanje tako tudi odzvali. A kaj, ko so tu mediji ponovno dogodek izkoristili za obtoževanje zmagovalne stranke, tiste, ki so ji Slovenke in Slovenci namenili največ glasov in ji s tem izkazali zaupanje, da Slovenijo popelje v naslednja štiri leta. A slovenski mediji se še vedno požvižgajo na voljo državljanov in s svojim napeljevanjem kar naprej trosijo dvome in diskreditirajo stranko SDS in desnico. Dogodek so namreč izkoristili in krivdo želeli podtakniti desnici, češ da je zaradi opozarjanja na probleme zaradi migrantov, ki se dogajajo okoli nas, kriva za “stanje duha v družbi”, in tako poskušali znova umetno ustvariti privid tega sovraštva v družbi. Za komentar smo poklicali Jožeta Možino, novinarja, ki so mu tudi grozili s smrtjo, ampak ker se to ni zgodilo po volitvah in ker po njegovem prepričanju spada onkraj prevladujoče miselnosti v družbi, mediji dogodku niso posvečali veliko pozornosti, kot so to storili sedaj. Sam je tudi mnenja, da je bolj verjetno, da so si napad privoščili tisti, ki jim je bliže levica, “saj je ta tematika ob medijski prevladi ene strani priročno orodje za kompromitiranje politične konkurence in preusmerjanje pozornosti.” Dogodek je komentiral tudi Peter Jančič in dejal, da takšno poročanje medijev škoduje skupnosti. 

Mediji so se razpisali o dogodku (ki je, mimogrede, zares obsojanja vreden) v smislu, da so vsi omenjeni, ki so prejeli pošiljko, kritizirali zmago Janeza Janše in so bili zato deležni teh groženj. Jerko Čehovin, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Postojna in nekdanji poslanec, naj bi pošiljko prejel, ker je na družbenem omrežju Twitter obsojal Janševo zmago: “Ni verjetno, da bi JJ vodil vlado, saj je porušil vse mostove za seboj, njegova medijska falanga pa je žalila in poniževala vse politične konkurente, tudi na povsem osebni ravni.” Eugenija Carl, novinarka na RTV SLO, naj bi pošiljko dobila, ker ni v dobrih odnosih z Janšo, saj ji ta mora zaradi žaljivega tvita plačati šest tisoč evrov odškodnine. Svetlana Slapšak pa je za tujo televizijo komentirala izide volitev, da je Janša zmagal zaradi ustrahovanja pred migranti, in zato bila deležna kuverte z belim prahom. To je komentiral novinar Peter Jančič in dejal, da je generalizacija tega v politične namene skrajno nespodobna.

Foto: STA

Takšno poročanje medijev ni dobro za skupnost
Jančič je dejanje tudi obsodil in dejal, “da je vsako sklepanje ali pa obtoževanje globoko neetično in nepošteno, tudi od medijev, in tega absolutno ne bi smeli početi”. Tudi če je kakšnega posameznika iz političnih razlogov zaneslo, tega ni mogoče pripisati stranki ali celo celotnemu političnemu polu – ne levemu ne desnemu. “Tisti, ki tako ravnajo, so globoko nepošteni.” Poudaril je, da takšno poročanje ni dobro za celotno skupnost. “Generalizacija in raba tega v politične namene in namene politične propagande pa sta skrajno nespodobni.” 

Dvojna merila medijev
Da je bilo to dejanje izkoriščeno za povolilno podtikanje in da takšnega pisanja in obsojanja ne bi bilo in mediji ne bi ravnali enako v nasprotnem primeru, je jasno. Ko so bili mnogi novinarji in politiki deležni groženj s smrtjo, se mediji niso kaj preveč zganili. Temu priča tudi primer Jožeta Možine, novinarja na RTV SLO, ki je bil tudi sam deležen grožnje s smrtjo, pa mediji tega še zdaleč niso tako ostro obsodili in o tem na široko pisali. Sam pravi, so to dvojna merila medijev. “V mojem primeru ni dilem kdo so povzročitelji napadov a medijske publicitete je bilo, zanimivo, veliko manj. Prvi je Safet Alibegić, ki zagovarja levičarske ideje in pri tem očitno kaže nestrpnost, celo odkrito sovražnosti. Drug tak primer pa je Benjamin Purger, ki se rad fotografira s puško in okrvavljeno uplenjeno divjadjo. Zanj sem izvedel, da je v Novi Gorici pobiral podpise za Marjana Šarca. Torej gre za dve “družbeno aktivni” osebi z imeni in priimki, ki sta mi zaradi oddaje Pričevalci javno grozili s smrtjo. Pri tem so imeli tudi določeno javno podporo konkretnih ljudi, kot je razvidno na spletu, tudi članice Programskega sveta Jedrt Jež Furlan. No, Programski svet pod vodstvom Cirila Baškoviča je gospo Jež celo “zaščitil” do te mere, da se ji od lastnega nestrpnega izpada sploh ni bilo potrebno distancirati”.

Vodstvo novinarskega aktiva, je bilo v primeru Možine tiho
Priznava pa, da mu je veliko kolegov na televiziji podprlo saj se zavedajo, kam take grožnje privedejo, da pa je “vodstvo novinarskega aktiva bilo, če se prav spomnim, tiho, kar je moč razumeti, da so se bolj kot z mano solidarizirali s povzročiteljema. Tako namreč sodeč po zapisih stvari razumejo mnogi gledalci in plačniki RTV prispevka, ki to ne želijo več biti. Pač pa se je z odločno izjavo odzvalo Združenje novinarjev in publicistov in tudi Društvo novinarjev Slovenije. RTV se najprej sploh ni oglasil, potem pa, na pritiske, ko so dvojni vatli postali preveč očitni, so iztisnili neko izjavo, kjer so grožnje s smrtjo v moji zadevi brez omembe imen povezali z žalitvami na račun ene od sodelavk”. 

So si napad privoščili deležniki, ki jim je bližje levica?
Možina je tudi mnenja, da je možno, da si je to ravnanje privoščil nekdo, ki “ne mara” levičarjev, “vendar, če pogledamo stvari bolj logično – kateri politični opcijo ta tematika bolje služi –  je enako verjetno, morda celo bolj, da so si napad oz. provokacijo privoščili deležniki, ki jim je bliže levica, saj je ta tematika ob dejanski medijski prevladi ene strani priročno orodje za kompromitiranje politične konkurence in preusmerjanje pozornosti.”

Jože Možina (Foto: STA)

A. G.