Iz sosednje Hrvaške poročajo o tem, da je nepoznani moški na Trgu Republike Hrvatske z lopato razbil ploščo s hišno številko, na kateri je še vedno pisalo Trg maršala Tita, kljub temu, da je do uradnega preimenovanja že prišlo. Takšen prizor je normalen za evropsko državo, kjer živijo ljudje, ki jim spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavlja prioriteto. Kljub temu, da je Zagreb le streljaj stran, pa je mentaliteta v naši državi povsem drugačna, saj je tukaj jugonostalgija za nekatere tako pomembna kot zrak, ki ga dihajo.
Moški se je kljub deževnemu vremenu z avtomobilom ustavil pred hišno številko, kjer je ostal star napis imena trga, torej Trg maršala Tita. Kljub temu, da je bil za njim avto, se je ustavil in prižgal vse štiri smernike, izstopil iz vozila z lopato v rokah z namenom, da bi razbil ploščo. Nato je splezal na zabojnik za smeti, odtrgal del fasade in začel razbijati ploščo. Pri nas pa je zgodba povsem drugačna, kljub dejstvu, da je največ Slovencev umrlo v povojnem času, ko bi moral vladati mir, namesto tega pa so komunisti pričeli s krvavo morijo in genocidom nad lastnim narodom. Tako je mogoče pri nas v neposredni bližini demokratičnih ustanov videti spomenike odgovornih zločincev in ni videti, da bodo ti kaj kmalu odstranjeni.
V Sloveniji imamo kup kipov, trgov in cest posvečenih maršalu Titu
Evropski parlament in države, ki so se v preteklosti podobno kot Slovenija soočile s komunistično diktaturo, so za razliko od nas obsodile tovrstna obeležja, postavljena kršiteljem človekovih pravic. Pri nas se tako še naprej bohotijo kipi in spominska obeležja zločincem iz prejšnjega sistema. V bližini Državnega zbora RS lahko naletimo na kip Edvarda Kardelja, ki je iz Beograda ukazoval množične zunajsodne poboje leta 1945 in skozi celotno življenje hlapčeval maršalu Josipu Brozu Titu, ki ga je kot zločinca označilo celo Ustavno sodišče RS, zato je vse skupaj še toliko manj dojemljivo. V Velenju, Brdu pri Kranju in vasi Gabrje pri Novem mestu si lahko ogledamo podobo maršala Tita, ki je bil na čelu tovrstne morije, po njemu pa se imenujejo tudi ulice, ceste in trgi v Sloveniji. V Jesenicah imamo Cesto maršala Tita, Titov trg v Kopru, Postojni in Velenju, Titovo cesto v Mariboru, Postojni, Radencih in Senovem, Titovo ulico v Logatcu in Radečah in Trg maršala Tita v Ilirski Bistrici in Tolminu.
Bohotita se tudi kipa Kidriča in Mačka Matije
Kip Borisa Kidriča, ki predstavlja enega najhujših zločincev, ki je odgovoren za množične povojne poboje, stoji celo v neposredni bližini predsedniške palače. Kip Kidriča je včasih stal v Kidričevem parku, potem pa so tega preimenovali v park Sveta Evrope, ki predstavlja organizacijo, ki se zavzema za sprejem načela vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin in katere članstvo predstavlja predpogoj za vstop v Evropsko unijo. Kot lahko vidimo je povsem zgrešeno, da glede na Kidričev sloves ta kip stoji, kjer stoji. Na območju Kočevskega Roga, kjer se nahajajo grobišča množičnih grozljivih pobojev komunistične revolucije, pa lahko najdemo celo spominsko znamenje Ivanu Mačku Matiji, zločincu, ki je znan kot prijatelj fašistov in likvidator Slovencev. Na podlagi izpovedi prič pa naj bi bil sposoben celo lastnoročnih umorov in zločinov, ki so pretresla celo njegovo lastno sestro, ki je preminila v nepojasnjenih okoliščinah. Možno je, da je bil za njeno smrt odgovoren sam ali pa je njen umor naročil.
Na srečo pa v državi še vedno obstajajo ljudje, ki jim je za trenutno stanje mar, zato spomnimo na akcijo podmladka največje opozicijske stranke SDS, ki so se v znak nasprotovanja spomnili na simboliko, ki jo predstavlja Kidrič, in s pomočjo črne vrečke za smeti prekrili njegovo glavo ter napis na kipu, s čimer so kip anonimizirali. Takratni podpredsednik in zdajšnji predsednik SDM Žan Mahnič je poudaril, da so se za tovrstno akcijo odločili, ker Kidrič predstavlja simbol totalitarizma ter kršenja in zatiranja človekovih pravic in dodal, da ta predstavlja simbol tega, kar v demokracijo nikakor ne sodi.
Levičarska elita se v Sloveniji očitno ne namerava odreči svojemu idolu, saj mu v njegovo čast prireja koncerte, kot je koncert Svetlane Makarovič Nosil bom rdečo zvezdo, na katerem je bilo mogoče videti kup jugoslovanskih zastav, namesto, da bi tam vihrale slovenske zastave. Ni kaj, dobro skrbijo za to, da se domoljubje ne bi razširilo med Slovenci, saj bi to lahko preveč ogrozilo njihove privilegije.
N. Ž.