Predstavnike civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo je že marca letos podprl in sprejel predsednik DZ Milan Brglez, zdaj pa so dejansko pred dosego svojega cilja, saj je Ustavna komisija DZ RS sprejela njihov predlog ustavnega zakona o pravici do pitne vode, ki ga bodo na novembrski seji sprejemali poslanci. Manj je znana zgodba, da se je sestanka udeležil tudi levičarski skrajnež Igor Bricelj, ki se je javnosti letos predstavil na februarskih protestih, ko je opremljen z rdečo zvezdo in v dežnik skritim mečem z roko odrinil novinarja naše televizije. Poklicali smo v iniciativo in govorili z enim vidnejših članov iniciative, Dušanom Trušnovcem, ki priznava, da jim je Bricelj marca napravil veliko sramoto in jih izkoristil, da je lahko sam govoril z Brglezom.
Nedopustno je, da se pred slovenskim parlamentom, ki je eden izmed simbolov svobodne Slovenije in njene demokratične ureditve, lahko nemoteno sprehajajo skrajneži, ki podpirajo totalitarne režime. V urejenih zahodnoevropskih državah je izražanje totalitarnih simbolov prepovedano in kaznivo dejanje, v Sloveniji pa se ti očitno lahko uspe celo legitimirati pri vstopu v državni zbor in biti povabljen na pogovor k njegovemu predsedniku, v tem primeru Milanu Brglezu.
Vse to je letos marca uspelo Igorju Briclju, ki je sicer znan po tem, da se udeležuje vseh ekstremističnih javnih protestov, kjer se vihra s totalitarnimi simboli, ki se je usedel za isto mizo s predstavniki omenjene iniciative, še pred vstopom v državni zbor pa se brez kančka mirne vesti z rdečo zvezdo nastavljal televizijskim kameram, med njimi kameram nacionalne televizije, ki o tem začuda ni poročala. Ker je v teh dneh iniciativa znova aktualna, smo želeli pojasnila z njihove strani, kaj neki je v njihovih vrstah počel “komunistični zamaskiranec”.
Bricelj je oborožen in nevaren
Dušan Trušnovec, eden izmed ustanoviteljev iniciative, je pristal na telefonski pogovor in odločno zavrnil kakršnokoli povezavo z Bricljem. Po njegovih besedah je bil zraven zaradi Ane Jug, ki je slovenski javnosti bolj poznana kot predstavnica skupine Kazenska ovadba (SKO), sicer odvetnica iz Nove Gorice. “Ko sva se z Jugovo peljala v državni zbor, jo je poklical po telefonu in izvedel, kam smo namenjeni. Pričakal nas je že pred parlamentom. Bricelj sam kaj veliko s skupino SKO nima, čeprav je nosil njeno majico, dejstvo pa je, da je Jugovi njegova prisotnost v preteklosti delala uslugo, saj je bila zato deležna večje medijske pozornosti,” je povedal Trušnovec, ki pravi, da sam Briclja ni poznal. Jugova naj bi se po sestanku z Brglezom močno sprla z Bricljem in ga izključila iz SKO.
Kako se mu je uspelo prek kontrole v državnem zboru prebiti vse do Milana Brgleza, Trušnovcu ni jasno, predvideva pa, da se je predstavil kot njihov član. “Usedel se je z nami za isto mizo in ko je prišel do besede, to izrabil za vprašanja o zapornicah na Ljubljanici, ki gredo v nos neki ribiški družini,” je povedal sogovorec. Težava je v tem, ker Bricelj še zdaleč ni samo “ribič”, ampak levičarski skrajnež, ki se redno udeležuje ekstremističnih shodov, kjer vihrajo s preživetimi totalitarnimi simboli.
Na shodu v podporo migrantom v mesecu marcu pa je Bricelj skupaj z nekdanjim prvim komunistom Milanom Kučanom protestiral zamaskiran in oborožen – in to celo dvakrat – pri sebi je imel smrtonosni dežnik in rokavice, ki so na členkih ojačane in so posebej prirejene za ulične boje, vse skupaj pa je opremil še s totalitarnim simbolom rdeče zvezde.
Ni jasno, kako je prišel zraven
Trušnovec trdi, da je njihova iniciativa sestavljena iz levih in desnih in da jih ideologija ne zanima. Če je znano, da je član iniciative tudi nekdanji poslanec PS Brane Golubovič, pa naj bi bili po njegovih besedah desno usmerjeni med drugimi Afrodita Heber in Romea Žbogar. “Zgodba o vodi bi nas morala povezati, saj se dotiče vseh Slovencev, zato takšne ideološke teme, kot je rdeča zvezda, semkaj ne spadajo. To je popolna bedarija,” je Trušnovec še okrcal Briclja. Kako je mogoče, da Briclja nihče ni ustavil pri njegovem načrtu, ni jasno.
Civilna iniciativa za Slovenijo in svobodo, zahtevajo vpis pitne vode v ustavo. Dobro poglejte. Se mi zdi ali gre za eno in isto faco??? pic.twitter.com/9Ik9KI2h5T
— Matej Zorko (@Matej_Z_W) November 3, 2016
Socialistična nacionalizacija vode
Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo sicer svojega cilja še ni dosegla, saj zapisati pravice do vode v ustavo ne bo dovolj, “potem bomo usmerjeni na zakonodajo, ki mora temu slediti. Tudi pravna in socialna država je zapisana v naši ustavi, pa vemo, da trenutno ne deluje”. Vredno je poudariti, da je imela vladna opozicija od začetka precej pomislekov glede spreminjanja ustave, najbolj nazorno je to opisal poslanec SDS Branko Grims: “Ustavna zaščita naravnega bogastva že obstaja, samo prebrati je treba ustavo”.
Po ocenah Grimsa gre tukaj za klasičen primer “socialistične nacionalizacije vsega, kar omogoča distribucijo vode”. Predlagano besedilo po njegovem presega stvari, ki bi jih morala urejati ustava. “Čista pitna voda je v interesu prebivalcev, ni pa v njihovem interesu monopol države pri distribuciji. S tem bi lahko dobili še eno podjetje (kmetijskega ministra Dejana) Židana, zato da se bo zaposlovalo člane SD,” je že pred dnevi opozarjal Grims. V iniciativi sicer njegove besede pričakovano označujejo za “čisto neumnost”.
L. S.