Poslanec koalicijske stranke Levica Miha Kordiš ne zmore skriti svojega sovraštva do koncesionarjev, čeprav so ti sestavni del javnega zdravstva. Na vsak način jih skuša prikazati kot zlobneže, ki gledajo le na profit in ne želijo opravljati najtežjega dela. Očitno pa nebuloz, s katerimi velikokrat operira Levica, ko gre za pogled na delovanje zdravstva, ne zmorejo podpirati niti na levem polu. “Problem Slovenije je, da privatnemu kapitalu noče omogočiti, da bi investiral v privatno zdravstvo in del dobičkov, ki bi se dosegali na račun bogatih tujcev, prelival v javni zdravstveni sistem,” poudarja Igor Lukšič.
Izjave poslanca Kordiša kažejo, da sam preprosto ne razume, da ZZZS plačuje posege po tarifi in to ne glede na to, ali je izvajalec javna bolnišnica ali nekdo s koncesijo. Je pa res, da ko javne ustanove delajo izgube, jim država na takšen ali drugačen način denar nadomešča, pri koncesionarjih pa tega ni! Potrebno je tudi zavedanje, da so najuspešnejši zahodni zdravstveni sistemi vedno mešanica javnega in zasebnega, zatorej potrebe po odkrivanju tople vode nikakor ni.
Miha Kordiš je v dveh minutah razkril svoj pogled na delovanje koncesionarjev. Slednji namreč zanj predstavljajo del problema in ne rešitve. “Pri koncesionarjih, pri zasebnikih se opravljajo lažji posegi. Najzahtevnejše, najnevarnejše, najpomembnejše posege se opravlja izključno v javnih zdravstvenih ustanovah. Izključno v javnih bolnišnicah. Zakaj? Zato, ker zasebniki niso motivirani za take posege. So dragi, so zahtevni, so nevarni. Odpirajo različna poslovna tveganja. Zato zanje preprosto niso rentabilni,” je dejal uvodoma.
Miha Kordiš v 2min razloži, zakaj je spodbujanje odhodov zdravnikov iz javnega zdravstva med koncesionarje del problema in ne rešitve.
👇 pic.twitter.com/cQrxCtnXGl— Levica (@strankalevica) July 14, 2022
“Najtežji pacienti – tisti, ki najbolj potrebujejo oskrbo, tisti, ki jim najbolj narobe hodijo čakalne vrste in zaradi teh čakalnih vrst najbolj trpijo. Če kader v javnih bolnišnicah, ki bi moral te zahtevne posege izvajati, pobere šila in kopita, da odpoved, ker je zavarovan s sredstvi iz interventnega zakona, pa gre opravljat bolj rentabilne, lažje posege med zasebnike, je to še eden v vrsti problemov, ki se z določbami, ki ne dajejo javnih bolnišnic na prvo mesto, izkazuje kot problematičen. V praksi. Ne ideološko, ne programsko,” je poudaril v nadaljevanju in dodal, da imamo po njegovem čisto praktičen problem, da se nam lahko zgodi, da bodo “tisti zdravniki, ki bi morali izvajati najtežje posege v javnih bolnišnicah, raje šli delat nekaj manj zahtevnega, pa zato toliko bolj rentabilnega k zasebnikom. Zakaj? Zato, ker lahko. Ker je to najbolj samoumevno. Če imajo tam boljše pogoje za delo. Če lahko tam dobijo več denarja, če imajo nižje davke in tako naprej. Potem pa po izteku zakonskih ukrepov državo in paciente izsiljujejo, naj ta interventni režim spremenimo v trajnega. Zakaj pa tega zdravniki ne bi storili?” je še zaključil.
Kordiševe izjave so skladne z mantro Levice, ki ima alergijo na zasebno zdravstvo. Očitno pa njegovih stališč ne zmorejo podpirati več niti na Levici. Oglasil se je namreč nekdanji predsednik stranke SD Igor Lukšič, ki je v znak nestrinjanja s stališči Levice uvodoma pojasnil, da so koncesije del javnega zdravstva. “Abeceda najprej: koncesije so del javnega zdravstva. Problem Slovenije je, da noče privatnemu kapitalu omogočiti, da bi investiral v privatno zdravstvo in del dobičkov, ki bi se dosegali na račun bogatih tujcev, prelival v javni zdravstveni sistem,” je poudaril Lukšič in dodal, da je tukaj še veliko prostora.
Koncesionarju ali zasebniku država ne pokriva njihovih lukenj
Za mnenje v zvezi z zadevo smo povprašali tudi specialista infektologije dr. Federica V. Potočnika, ki nam je pojasnil, da se koncesionarji lotevajo manj zahtevnih posegov, ker so zahtevnejši posegi s strani ZZZS tako slabo plačani, da marsikdaj ne pokrivajo niti stroškov. “To pomeni, da kdor jih izvaja, si dela minus. Bolnišnice nimajo izbire, kot da delajo minus, ker jim država na takšen ali drugačen način denar nadomešča, koncesionar ali zasebnik pa tega luksuza nimata, da bi država pokrivala njihove luknje,” je poudaril.
Po Potočnikovem mnenju bi bilo pravično, da bi ljudje lahko izbirali med več zavarovalnicami in več izvajalci. “Tako bi vsi konkurirali med seboj v tem, kdo ponuja boljše storitve. Ni pa pravično, da se bolnišnice sili v delo, ki ni rentabilno, kajti tudi bolnišnica potrebuje denar, da se vzdržuje, obnavlja in napreduje.”
Potočnik je v nedavnem zapisu za Domovino pojasnil, da je v naš zdravstveni sistem vgrajenih precej nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. “Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja,” je pojasnil.
Če hočemo po Potočnikovih besedah slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju, je treba ljudem pustiti svobodo. “Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice, in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks. S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.”
Več koncesionarjev v obravnavo na napotnico je smiseln korak zaradi krajšanja čakalnih vrst
“Da je vključevanje več koncesionarjev v obravnavo na napotnico smiseln korak zaradi krajšanja čakalnih vrst,” meni znani slovenski infektolog David Zupančič, ki je med epidemijo postal znan po svojem ažurnem obveščanju javnosti v zvezi z zaščitnim obnašanjem. Pravi, da takšnega stališča ne zavzema zato, ker bi rad postal koncesionar.
“Jaz kot infektolog nikoli ne bom koncesionar, ker za nas ta služba ne obstaja, tako da verjemite, da ne govorim iz neke osebne želje po privatnem delu. Ampak, če so zdravniki motivirani in pripravljeni delati več, naj se to plača in dejansko bo do obravnave prišlo več ljudi“. “Naj mi iskreno pove, kako velik privilegij si je že izsilil ta zdravnik, ki dela za cca. 1500 neto in je imel nazadnje prost vikend pred tremi tedni,” je med drugim zapisal glede Kordiša.
Sara Kovač