fbpx

Informacijska pooblaščenka in najvišja sodišča pripeljali zdravstveni sistem na rob zmogljivosti

Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče in Informacijska pooblaščenka so soodgovorni za prenizko precepljenost (fotomontaža: Demokracija)

Medtem ko imamo v državi viden porast števila okužb in pritiski na bolnišnice naraščajo, nekatere odločitve institucij in opozicije epidemijo peljejo v napačno smer, saj so odločitve v nasprotju z zdravstveno stroko. Od informacijske pooblaščenke do ustavnega sodišča, ki je zadržalo odlok o pogoju PC, do vrhovnega sodišča, ki je presodilo, da za izrekanje sankcij zaradi nenošenja mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage. Vse to vliva ljudem nezaupanje v institucije in vlado, posledično v zdravstveno stroko in cepljenje. Kar pa za seboj povleče polne bolnišnične postelje, več smrti, podaljšanje epidemije.

V Sloveniji so v nedeljo potrdili novih 707 okužb s koronavirusom, je danes objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Najmlajši covidni bolnik, ki ga zdravijo v bolnišnici, je star 19 let, najmlajši na intenzivni negi pa 32 let. Delež pozitivni testov je znašal skoraj 34 odstotkov, še več kot v soboto, ko je bil 33,5-odstoten. Število aktivnih primerov v državi znaša 18.964 in je od sobote naraslo za 517. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je cepljenih 1.182.944 ljudi ali 56 odstotkov vseh prebivalcev, z vsemi odmerki pa 1.111.824 oz. 53 odstotkov prebivalcev.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je dvignilo na 1722, kar je 49 več kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb je 898 na 100.000 prebivalcev oziroma 25 več kot dan prej. Opazno je torej povečanje okužb, hkrati pa slabše upoštevanje PCT-pogoja in nošenja mask, ne nazadnje tudi viden upad dnevno cepljenih.

Opozicija ruši prizadevanja za obvladovanje epidemije
Iz sledilnika je razvidno, da včeraj ni bil cepljen nihče, so pa iz NIJZ sporočili, da je številka odvisna od tega, kdaj so cepilni centri vnesli podatke, ki se lahko še spreminjajo. Izvajalci cepljenja imajo namreč za vnos podatkov na voljo 48 ur, podatki pa se osvežujejo enkrat dnevno. Zato občasno prihaja do zamika pri objavi podatkov. Ne glede na to imamo v Sloveniji prenizko cepljenost, kar lahko vsekakor pripišemo tako medijem kot opoziciji, ki vztrajno ruši vsako prizadevanje za obvladovanje epidemije v svojo korist boja za oblast. Pri tem pa ne pomaga niti ustavno in vrhovno sodišče s svojimi sodbami, še manj pa informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. 

Vrhovno sodišče po domače povedalo, da vam ni treba nositi mask in da za to ne boste kaznovani
Nizki preceljenosti se ne moremo niti čuditi, če institucije, ki naj bi ščitile ljudi, delajo ravno nasprotno. Spomnimo se odločitve vrhovnega sodišča, da kaznovanje zoper nenošenja mask v zaprtih javnih prostorih nima zakonske podlage. Služabnica najvišjih ustavnih vrednot, kot sta vrednoti življenja in zdravja ljudi, je presodila, da v epidemiji, ko se virus širi kapljično, ni potrebno nositi maske. Vrhovna sodnica Barbara Zobec je ob tej odločitvi zapisala, da so na vrhovnem sodišče bio-teroristi. Zdrava pamet torej govori v prid zaščitnim ukrepom, vrhovno sodišče pa proti – pogosto tako ravna tudi ustavno.

Vrhovni sodnik Branko Masleša je eden od sodnikov, ki je glasoval za odločitev, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage.

Tudi ustavno sodišče pripomoglo k nezaupanju ljudi
Spomnimo, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje določb odloka, ki bi za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj prebolelosti ali cepljenja. Vlada je z omenjenim odlokom določila, da bodo morali zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni, medtem ko se iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej testiranje. Posledično se jih velik delež zaposlenih ni cepilo.

Gre za čisti spopad z vlado
Spomnimo tudi le na eno izmed mnogih nagajanj informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ko se je na vse kriplje trudila z oviranjem delovanja aplikacije za preverjanje pogojev PCT. medtem ko je v drugih državah to potekalo nemoteno, smo pri nas v pičlih 14 dnevih aplikacijo spreminjali vsaj trikrat, da bi zadostili zahtevam informacijske pooblaščenke. Njena dejanja nikakor ne prikazujejo, da razume nujnost sprejemanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter izraža skrb za javno zdravje. V ospredju ni skrb in vprašanje ustreznosti odloka PCT, pač pa zgolj del vsestranskega spopada tranzicijske levice z vlado Janeza Janše.

Vsekakor pa so za trenutno stanje precepljenosti odgovorni tudi mediji, ki o vsem tem enostransko poročajo po navodili strank KUL, ki pa jim je pomembno le, da spet pridejo h koritu.

Sara Kovač