Zoran Janković je politično najbolj ranljiv od leta 2012 naprej, ko ni znal šteti do 46. Kanal C0 je eksplodiral v afero, ki so jo počasi, a sramežljivo začeli kritizirati tudi mediji. Dihotomija predlanskega “boja za pitno vodo” (pri referendumu o zakona o vodi, ki ni imel nič s pito vodo) do popolnega oglušujočega molka civilne družbe ob napeljevanju kanalizacije čez ključni dotok sveže pitne vode za mesto Ljubljana, je tako vnebovpijoča, da je počasi ta hinavščina začela pronicati v javnost. Zdaj so s strani levice kontrolirani mediji očitno videli, da je njihov nedotakljivi princ ranljiv, s tem pa tudi vsa politična opcija, saj je ravno on boter vseh novoobraznih prikazni (Alenka Bratušek, Marjan Šarec, Robert Golob, Maša Kociper je le nekaj imen iz istega hleva pozitivnih Slovencev).
Na STA je bil objavljen škandalozni intervju, da ne rečemo kar PR objava ljubljanskega župana z naslovom: “Janković: Za pridobivanje političnih točk ne bom menjal vrednot ali načina dela”. Članek je imel očiten namen, da očisti njegov novo pridobljen sloves onesnaževalca okolja in glavnega akterja nedavne represije lokalne gverilske varnostne skupine, ki je tepla prebivalce na njihovi lastni zemlji. Kako pomemben medijski trenutek za Jankovića je bil prispevek, priča tudi to, da ga je objavil (trdo levi) portal MMC (rtvslo.si).
Intervju je potekal v tradicionalno prijateljskem ozračju, značilnem za slovenske medije in leve politike, kjer so tudi “težka” vprašanja le povod, da se lahko politik opere krivde in očitkov.
Janković v intervjuju zveni kot nekdo, ki se je prišel pohvalit, kako uspešno dela. “Zavedajo se, kaj vse smo z ekipo naredili v tem času. Izvedli smo več kot 2400 projektov in tega nihče ne more zanikati,” pravi župan.
Dober župan trdi, da se občani nanj obračajo s številnimi vprašanji, od tega, kdaj bo popravljena kakšna cesta, prek težav z gradbenimi dovoljenji, ki sploh niso v pristojnosti občine, do tega, zakaj jim nekdo v zdravstvenem domu ne dvigne telefona. Pohvali se, da ima vsak prvi torek v mesecu dan odprtih vrat za meščane, doslej ga je obiskalo že več kot 30.000 ljudi. “Sem prepoznaven in veliko časa preživim na terenu, med meščani. Ljudje mi verjamejo, ker sem do njih vedno odkrit, tudi ko se z njimi ne strinjam,” je prepričan.
Poleg vseh projektov, ki se trenutno izvajajo v Ljubljani (prav pri nobenem ni dobil kakšnega podvprašanja o podražitvah, očitkih o korupciji ali upravnim ustrahovanjem občanov), je posebej izpostavil kanal C0, ki je v tem trenutku postal epicenter nezadovoljstva državljanov – videti je, da je bila ravno ta gradnja povod za intervju s servilnimi družbeno-političnimi delavci slovenske tiskovne agencije. Kot trdi, bo vztrajal na dokončanju kanala C0, in pravi, da gre za “povsem spolitizirano vprašanje”.
“Ne razumem nekaterih, da nasprotujejo gradnji zadnjega kilometra kanala in bi raje pustili 6400 greznic, pri čemer je kanal v občinah Medvode in Vodice že končan in ima uporabno dovoljenje. Kje so bili pred 30 leti, ko se je projekt začel,” se sprašuje in poudarja, da gre za skupen projekt z državo in EU-jem kot sofinancerjema. “Gre za največji okoljski projekt v državi, ki bo dodatno zaščitil čisto pitno vodo,” je odločen.
Nobenih podvprašanj ni dobil o tem, da se je stroka od kanala C0 distancirala in ga ostro kritizira, o tem, da dokumentacija sploh ni urejena, niti o tem, da so se okoliški prebivalci, ki jim je kratena lastninska pravica, uprli. Kar se tiče “raziskovalnih novinarjev” STA, gre za povsem neomadeževan projekt, kjer ni nikakršnih pomislekov, razen “politiziranja” desnice.
Že kar nekaj časa lahko spremljamo pretresljive novice o tem, kako poskuša ljubljanski župan z uporabo nasilja izvesti gradnjo kanalizacijskega sistema na območju ljubljanskega vodonosnika. Ne samo, da gre pri tem za izjemno nevarno početje, saj gradnja poteka skozi vodovarstveno območje, povrhu vsega smo v letu 2023 priča stanju, ko se nad lastniki zemljišč, ki se z gradnjo ne strinjajo, izvaja nasilje.
Spomnimo, pred dnevi je na trasi ob Obvozni cesti potekal protest oziroma kmečki upor proti gradnji spornega kanalizacijskega kanala, poleg množice ljudi je prišlo tudi okoli 70 traktorjev, ki so z glasnim hupanjem izražali svoje nezadovoljstvo. “Jaz pravim, da je to navaden kriminal, kje je predsednica države, kje je predsednik vlade, predsednica Državnega zbora – noben ne da jasne besede, Janković pa lahko dela, kar hoče,” je bila ostra Ljubljančanka Nežka, ki je tudi vprašala, kje je zdaj Inštitut 8. marec [8. marec je bil eden glavnih pobudnikov referenduma o Zakonu o vodi]. Protestniki so napovedali tudi, da se bodo protesti nadaljevali, dokler se gradnja ne ustavi.
“Kmečki punt”, kjer je prišlo protestirat okoli 70 traktorjev, je očitno medijsko-politično oblast pošteno prestrašil. Videli so, kaj se je zgodilo na Nizozemskem. Ko začnejo vladajoči ignorirati podeželje, podeželje pokaže, da je mesto brez njega nemočno. Videti je, da intervju z Jankovićem ni le pranje lika in dela “našega Zorana”, ampak tudi za reševanje celotne politične opcije, ki je intimno povezana z ljubljanskim županom, ki se predstavlja kot nekak nadšef Gibanja Svoboda. Kot da je ideologe in mojstre agitpropa, ki so dve leti na ulicah ustvarjali mit represivne Janševe vlade, zdaj strah, da se bo enako zgodilo njim – vendar tokrat po inerciji resničnega nezadovoljstva ljudi.
Andrej Žitnik