O medijih in slovenski medijski sceni smo se pogovarjali z enim najbolj izkušenih slovenskih novinarjev in urednikov Rajkom Geričem. Po novem je direktor podjetja TSmedia, ki ima v lasti portale Siol.net, Najdi.si in Bizi.si ter blagovne znamke, kot so Telefonski imenik Slovenije, Zunanji digitalni zasloni, 1188. V preteklosti je dve desetletji kot novinar in urednik delal na Televiziji Slovenija. Tam je bil v obdobju 2005−2010 tudi odgovorni urednik informativnega programa. Po tem mandatu je prevzel projekt Planet TV, s katerim je v slovenski prostor postavil novo televizijo s svežim informativnim programom. Zadnji dve leti pa se je kot urednik pridružil ekipi Siol.net, ki deluje pod okriljem podjetja TSmedia, kjer je zdaj prevzel vodilno mesto.
DEMOKRACIJA: Rajko, glede na to, da se poznava že leta kot novinarja in urednika, te bom tikal. Morda bi začela z RTV Slovenija, kjer si začel, če se ne motim, svojo novinarsko pot kmalu po osamosvojitvi. Kakšni so bili tvoji prvi novinarski koraki? Učna leta novinarske obrti …
Gerič: Učna leta sem začel tako, da sem se kot bruc prijavil na avdicijo za mlade novinarje, vstopil skozi velika vrata javne televizije, kjer dobesedno nisem poznal nikogar, in bil med 450 kandidati v dveh izločevalnih krogih izbran v skupino 25 mladih, nadobudnih študentov, ki smo se navduševali nad novinarstvom. Potem pa delo dežurnega v desku, prenašanje faksov in novic ter predvsem učenje od najboljših. Imel sem srečo, da sem delil sobo z Miletom Vregom in Lidijo Hren. Oba sta mi kot mentorja in kasneje prijatelja glede novinarstva dala več, kot če bi sto let študiral na FDV. Hitro sem se navdušil nad preiskovalnim novinarstvom, obdeloval različne afere, tudi politične, in skozi leta napredoval do redno zaposlenega novinarja notranjepolitične redakcije, kjer sem bil zadolžen za vojsko, policijo, sodstvo in afere. Težka, a za novinarja najbolj izzivalna področja dela. Potem je tu še vodenje informativnih oddaj, omizij, intervjujev, Dnevnika … Skratka, prehodil sem prav vse stopničke in na koncu prevzel funkcijo odgovornega urednika informativnega programa.
DEMOKRACIJA: Kaj bi svetoval današnjim novinarskim začetnikom? Kako naj postanejo pravi, dobri novinarji? Kaj naj pri svojem delu v prvi vrsti zasledujejo?
Gerič: Vprašanje, preverjanje, vprašanje, preverjanje … to je mantra, ki jo mora zasledovati vsak dober novinar. Dokler ne dobiš odgovora, sprašuješ, ko dobiš odgovor, preveriš, ali je to, kar so ti povedali, res. Sliši se enostavno, pa ni čisto tako. Vsaj za mnoge, ki se ukvarjajo danes z novinarstvom, tega ne morem reči.
DEMOKRACIJA: V kolikšni meri je svetovni splet spremenil novinarstvo in s tem način dela? Se pravi medijsko sceno …
Gerič: Tako kot se spreminja svet, se spreminja novinarstvo. Danes je vse digitalizirano, hitro, novice dobesedno v sekundi obidejo ves svet in temu se prilagaja tudi novinarstvo. Na svojem začetku pred 30 leti sem stal zraven telefaksa, ki nam je še tiskal novice … To danes zveni kot slaba šala, ampak takrat sta bila obvladovanje vira informacij in s tem tudi moč posameznega medija veliko večja. Danes se resnice ne da več skriti, obstaja konkurenca, obstaja splet, obstaja na stotine kanalov pridobivanja informacij. Novinarstvo je za to po eni strani veliko lažje, učinkovitejše, po drugi pa je vse teže izluščiti tisto, kar je pomembno, resnično.
DEMOKRACIJA: Očitno je manj časa in denarja tudi za raziskovalno novinarstvo!?
Gerič: To je res. Vložek v zgodbe in novinarja, ki bo 14 dni na terenu raziskoval zgodbo in jo potem ekskluzivno razkril na TV, v časopisu ali na spletu, se sicer dobro berejo, ampak uredništva si dandanes vse teže privoščijo tak tip novinarja. Za preiskovalne zgodbe je pač potreben čas in napor, mediji pa vse bolj težijo k temu, da je nekaj »takoj in kratko«.
DEMOKRACIJA: No, vrniva se k RTV Slovenija. Danes se veliko govori o politični neuravnoteženosti in politični pristranosti RTV Slovenija. Sam imam občutek, da je bila TV Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja veliko bolj uravnotežena, profesionalna kot danes, ko jo izrazito politično zanaša v levo. V mislih imam seveda informativni program.
Gerič: Javna televizija ima težave, to je dejstvo in je vidno na daleč. Zakaj je bila v nekem trenutku sprejeta odločitev, da bodo promovirali in podpirali samo eno politiko, je treba vprašati odgovorne. Sam nikoli nisem delil novinarjev na leve in desne. Zame obstajajo samo dobri in slabi. Ne moti me, če vem, da berem levo ali desno usmerjeni medij, s tem ni nič narobe, moti pa me, če berem slabo, pavšalno, lažnivo in prirejeno novinarsko zgodbo. Javna RTV je tu seveda v posebnem položaju. Kot javni informativni servis si tega preveč očitnega nagibanja v eno stran ne sme privoščiti. Gre za javno televizijo, ki je dolžna zagotavljati uravnotežene in resnične informacije za leve, desne, rumene in zelene, če karikiram. Vsi smo »prisilni« plačniki javnega servisa, zato mora biti tudi program namenjen vsem državljanom.
DEMOKRACIJA: Praktično smo že od začetka nastopa sedanje vlade priča neverjetno kritičnemu, aktivističnemu poročanju nacionalne radiotelevizije o delu vlade. Pri tem je eno glavnih vlog pri poskusu rušenja vlade odigrala tudi nekoč paradna oddaja TV Slovenija Tarča. Pri razkrivanju domnevnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne medicinske opreme so zamolčali nekatere bistvene informacije; na primer to, da je Ivan Gale prej kot »žvižgač« v prvi vrsti »skesanec«, saj je na Zavodu RS za blagovne rezerve na veliko podpisoval pogodbe; da je recimo zdravnik, ki so ga predstavili kot velikega strokovnjaka za respiratorje, pomagal pri pisanju predvolilnega program LMŠ (bil je celo v igri za njihovega ministra za zdravje), ali da je domnevno neodvisna strokovnjakinja za zdravstveno zaščitno opremo v resnici direktorica Tosame, se pravi podjetja, ki od države ni dobilo posla pri nabavi zaščitnih mask, in še bi lahko našteval. Se pravi, da se niso držali osnovnih profesionalnih novinarskih standardov …
Gerič: Še hujša je bila Tarča o »seznamih smrti«. Tam kljub pripravljenosti vodilnih na ministrstvu za zdravje, da pridejo v studio, teh sploh niso povabili. Ko sem pri kolegih preverjal, ali je res, da ljudi, ki so pripravili sistem »seznamov«, niso hoteli v studiu, so me blokirali na Facebooku … Takrat sem izgubil voljo, da bi sploh še kaj spraševal. Prav je, da je Tarča preiskovalna, kritična in napadalna. Ne more pa tega početi tako, da zamolči bistvene informacije. Tudi tisto, kar si naštel prej, jim absolutno ni v ponos.
DEMOKRACIJA: V zadnji Mladini so naredili intervju z direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak, ki je zadnje mesece vso to politično pristranost in neprofesionalnost skupaj z odgovorno urednico informativnega programa Manico Janežič Ambrožič in sedaj že nekdanjim generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem škandalozno podpirala in dopuščala. V izjavi za MMC RTVS je celo dejala, da novi generalni direktor RTVS Andrej Graha Whatmough predloga za njeno razrešitev ni vložil zaradi njenega slabega dela, ampak nasprotno, če jo citiram, zaradi njenega vztrajanja »pri visokih strokovnih standardih dela …«. Oba veva, da je to daleč od resnice, da so razlogi za njeno zamenjavo tehtni.
Gerič: Direktor programa je odgovoren za gledanost in raznolikost programskih vsebin, odgovorni urednik pa za kredibilnost in verodostojnost. Z obojim imajo na RTVS velike težave in generalni direktor je ukrepal, ker odgovarja za celoten javni zavod. On pozna številke, on pozna pripombe in ne predstavljam si, da bi samo sedel v pisarni in čakal, da mine mandat. Postaviti si mora ekipo, ki ji zaupa in bo imela vizijo, ki jo bodo skupaj zasledovali. Če pa vsak stoji na svojem okopu, mora nekdo pač oditi.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentiraš njeno izjavo za Mladino, če jo citiram, da pri »moji odstavitvi ne gre zame, gre za javno televizijo, ki noče postati državna«?
Gerič: Se strinjam. Ne sme postati državna, ni pa nobenega razloga, da je to KUL televizija …
DEMOKRACIJA: Kje pa poleg tega še vidiš razloge za rekordno nizko gledanost TV Slovenija v zadnjih mesecih?
Gerič: Samih številk ne poznam, se mi pa vse pogosteje dogaja, da niti ene oddaje na TVS ne gledam do konca. Enostavno so izgubili tempo, niso zanimivi, premalo jim verjamem in prehitro ugotovim, da tisto, kar mi kot gledalcu razlagajo, ni čisto res. In takšne televizije človek pač ne gleda več. Očitno nisem edini, ki je to ugotovil.
DEMOKRACIJA: No, pred meseci si v intervjuju za spletni portal Domovina opozoril, da bi nacionalna televizija glede na število zaposlenih in finančne vire, ki jih ima, lahko pripravljala veliko boljši in kvalitetnejši program.
Gerič: Absolutno. Sam sem po mandatu na RTV Slovenija postavil televizijo Planet TV, kjer smo bili s tretjino kadra sposobni narediti popolnoma primerljiv program.
DEMOKRACIJA: Se torej na zasebnih televizijah dela veliko bolj racionalno?
Gerič: Seveda, kar je tudi razumljivo, saj so mediji v zasebni lasti podvrženi stalnemu nadzoru, finančnemu in vsebinskemu. In tu si nekdo ne more privoščiti oddaje, ki nima gledanosti. Ne govorim o oddajah, ki jih na javni TV delajo za specifično populacijo, tam gledanost ne more biti merilo. Ne more pa imeti javna TV slabšega informativnega, zabavnega, športnega programa kot konkurenca. Preprosto zato ne, ker ima veliko več kadrovskega in tehničnega potenciala kot katerikoli zasebni medij pri nas.
DEMOKRACIJA: No, kako pa gledaš na trditve oziroma laži dela slovenske politične in medijske scene, tudi Društva novinarjev Slovenije, ki jih le-ta izvaža tudi v tujino, da smo pod sedanjo vlado priča orbanizaciji medijev v Sloveniji? Pri tem jih zadnja leta neverjetno moti tudi pojav zasebne televizije Nova24TV.
Gerič: Meni je žal, ko gledam tole novinarsko obračunavanje med sabo. Delitev na »vaše« in »naše«. Stvar je šla predaleč in bojim se, da bo potrebnega kar nekaj časa, da se umirijo. Zakaj tak aktivizem določenega dela medijskega prostora? Preveč se sliši samo ena plat zgodbe. To, kar razlaga DNS, ni zgodba slovenskih novinarjev, je zgodba »njihovih« novinarjev in to ni ok.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentiraš to, da vlada na Slovensko tiskovno agencijo nima nikakršnega vpliva, čeprav je njena stoodstotna lastnica … In da ima direktor STA Bojan Veselinovič očitno politični interes, da ne pride do dogovora med UKOM in STA?
Gerič: Meni je pri tem samo žal, da si je direktor za talce vzel novinarje in jih prepričal, da s tem ko branijo njega in njegov položaj, branijo novinarstvo. To preprosto ni res − kot direktor bi moral skrbeti predvsem za dobro podjetja in zaposlenih, ne zase.
DEMOKRACIJA: Na RTV Slovenija si pred približno dvema desetletjema postavil na noge novinarski sindikat. Pri tem si bil znan kot odločen zastopnik interesov novinarjev. Kako gledaš na to, da se je Sindikat novinarjev Slovenije nekoliko glasneje odzval šele pred dnevi, ko pa smo po drugi strani že leta priča sporni medijski koncentraciji pod okriljem tiskarsko-časopisnega in radijskega tajkuna Martina Odlazka? Slednji je prek svojih podjetij nedavno prevzel še Večer in Primorske novice ter že začel z racionalizacijo oziroma odpuščanji.
Gerič: Strah me je, da bodo ti medijski premiki poslabšali položaj novinarjev in novinarstva pri nas na splošno. Prav o tem sem govoril prej. Sindikat in Društvo morata zastopati stališča in pravice vseh novinarjev, ne pa »lastnikov« in politike.
DEMOKRACIJA: Kako pa si razlagaš to, da druga dva leva medijska tajkuna, Stojan Petrič in Bojan Petan, ki sta lastnika Dela in Dnevnika, svojo energijo usmerjata tudi na druga področja? Morda zato, ker je tisk v določeni meri v zatonu? Ali pa imata ta dva časopisa v lasti predvsem zaradi svojih drugih poslovnih interesov?
Gerič: Medij je še vedno moč, vpliv. In tega se zavedajo vsi, ki so na medijskem trgu. Profitabilnost klasičnih medijev pa drastično upada, zato se ne čudim, da se lastniki teh medijev ukvarjajo z donosnimi posli in imajo medije samo zaradi nekega vpliva in imidža. Časopisni model je izpet. Ko sem pred desetimi leti na neki okrogli mizi kolegom iz tiskanih medijev rekel, naj si začnejo iskati službe, so me izžvižgali. Ampak realnost je taka, pokažite mi dvajset- ali tridesetletnika, ki bere časopis v papirni obliki. Stavim, da jih med bralci, ki so časopisom še ostali, ni niti 5 odstotkov; tukaj ni treba biti jedrski fizik, da ugotoviš, kaj te čaka.
DEMOKRACIJA: Ali potem je revija Demokracija bolj izjema kot pravilo, saj ji je v zadnjih letih prodaja celo narasla?
Gerič: Če je to res, potem vam in vašim kolegom lahko samo čestitam. Prihodnost revialnega tiska je očitno le bolj svetla kot prihodnost dnevnega časopisja.
DEMOKRACIJA: Približujeva se koncu najinega pogovora. Tvoje profesionalno delo je bilo v minulem desetletju povezano s Planetom TV, od lani pa si deloval kot pomočnik odgovornega urednika in dnevni urednik na portalu Siol.net. S 1. avgustom si nastopil funkcijo direktorja TSmedia, ki je, kot piše na vaši spletni strani, »vodilni ponudnik digitalnih medijskih storitev v Sloveniji«. Kakšni so tvoji kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni načrti v zvezi s tem?
Gerič: TSmedia je podjetje, ki je zazrto v prihodnost. Imamo več medijskih kanalov − od spleta do velikih ekranov, bizi.si-povezavo z gospodarstvom, predvsem pa imamo lastnika Telekom Slovenije, ki nas lahko uporabi kot svoje okno v svet, izložbo, če hočete. Še več se bomo ukvarjali z videovsebinami, iskali bomo nove produkte in rešitve, ki so že uveljavljene na primerljivih svetovnih medijih. Svojim sodelavcem sem položil na srce, da nam bo samo z novimi predlogi, rešitvami in inovacijami uspelo na trgu, kjer je konkurenca iz dneva v dan močnejša. Vodim pa ekipo odličnih sodelavcev, ki vedo, kaj delajo, in to znajo veliko bolje od mene. Moja vloga pri tem je, da jim to dobro delo omogočim.
Rajko Gerič se je rodil leta 1971. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani iz novinarstva. Novinarsko pot je začel na TV Slovenija. Poleg novinarske vloge je opravljal tudi vodstvene naloge in kot odgovorni urednik vodil uredništvo informativnega programa na nacionalni televiziji. Bil je aktiven v Sindikatu novinarjev in soustanovitelj Sveta delavcev RTVS. Zatem se je pridružil novi televiziji Planet TV, kjer je od vsega začetka pomagal vzpostavljati uredništvo in prevzel vlogo odgovornega urednika informativnega programa televizije, ki je pod njegovim vodstvom postala ena najbolj gledanih na slovenskem trgu. Od 1. avgusta je direktor podjetja TSmedia, ki je v lasti Telekoma Slovenije.
Metod Berlec