fbpx

Inženir gradbeništva svari: Gradnja v Ljubljani je slaba, verjetnost rušilnega potresa pa velika!

Ljubljana je potresno zelo ogroženo območje. Leta 1895 jo je prizadel hud rušilni potres. (Foto: wikimedia commons)

Danijel Magajne, univ. dipl. inž. gradbeništva, v svojem kratkem zapisu svari pred veliko potresno ogroženostjo Ljubljane in številnimi slabimi gradnjami, kar bi utegnilo privesti do katastrofalnih posledic. Ljubljano so namreč vse od srednjega veka dalje prizadeli številni rušilni potresi. Prepričan je, da je preventiva boljša kot vsaka kurativa. 

Kot navaja Danijel Magajne, univ. dipl. inž. gradbeništva, je bilo “po letu 1348, ko je bil v severnem delu Beneške Slovenije veliki koroški potres z magnitudo 6,4, in do danes v Ljubljani pet posamičnih potresov z magnitudami malo pod 5 in 2 seriji večjega števila potresov (pet potresov od leta 1575 do 1625) in (šest potresov od leta 1895 do 1889).” To je skupaj 16 potresov, kar je daleč največ potresov, zabeleženih v Sloveniji po letu 1348 v istem kraju. V prvi seriji potresov v Ljubljani (od 1575 do 1625) je bilo pet potresov z magnitudami malo pod 5.

V drugi seriji potresov v Ljubljani (med 1895 in 1898) pa je bilo šest potresov z magnitudami od 6,1 na začetku do 4,2 na koncu. Če ne štejemo manjših potresov z magnitudami do 4, je sedaj Ljubljana po letu 1898 že 123 let brez močnejšega (rušilnega) potresa. Najdaljša doba mirovanja brez takih potresov do leta 1898 pa je trajala 93 let. Bila je v obdobju od 1348 do 1898 med potresoma leta 1691 in leta 1784. To pomeni, da traja sedanja mirna doba brez resnejšega potresa že 30 let dlje od najdaljše mirne dobe v letih od 1348 do 1889!

Ljubljanski potres leta 1895 (Foto: Wikimedia Commons)

To sicer ne pomeni, da bo potres dejansko nastopil že kmalu. Toda verjetnost za to je večja, kot je bila kadar koli ne samo po zadnjem potresu leta 1889, ampak tudi kadar koli od potresa leta 1348. “Zakaj vam to pišem? Zato, ker sem kot gradbeni inženir po letu 1976, ko je močno streslo v Huminu (Gemoni) v Beneški Sloveniji, sodeloval pri obnovi objektov po vseh večjih potresih v Sloveniji, ki so bili vsi v Posočju (tudi tista, ki sta bila v Zgornjem Posočju z epicentrom v Krnskem pogorju)!”

Foto: Wikimedia Commons

V primerjavi z učinki potresov v Ljubljani od leta 1895 do 1898, ko je bilo v njej veliko manj objektov, kot jih je sedaj, in ko so bili vsi na solidnejših tleh iz konglomerata, kot so sedanji objekti, ki so postavljeni še daleč proti izredno slabim tlom Barja in proti obrežju Save, kjer so temelji marsikje na navlaženih gramoznih zrnih, ki predstavljajo “kugel-lagerje”, bodo bodoči potresi v Ljubljani veliko bolj rušilni od tistih v letih 1895 do 1898.

Foto: Wikimedia Commons

Marsikje so v Ljubljani starejši večji objekti zgrajeni s premalo armature v visokih zidovih. Velika verjetnost je tudi, da bo predvsem pri starih hišah z že razpokanimi nosilnimi zidovi, ki so postavljeni na plazovitih terenih (teh je v Sloveniji zelo veliko!), močno poškodovani še zelo daleč od epicentra v Ljubljani. Lahko kar po celi Sloveniji in izven nje! “Ne pozabimo: Solidna preventiva je veliko boljša od vsake kurative po katastrofi!” 

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Foto: Wikimedia Commons

Domen Mezeg