Islamska skupnost v RS slovenskim podjetjem izdaja “halal certifikate” v arabščini in angleščini, o slovenščini ne duha ne sluha

Je izdajanje takšnih certifikatov slovenskim podjetjem sploh dovoljeno, če niso v slovenščini, ki je uradni jezik v Republiki Sloveniji? Foto: Twitter.

Muslimani v skladu s svojo vero ne smejo uživati alkohola in svinjine, prav tako pa tudi ne jedi brez oznake halal. Pri slednjih gre za tiste jedi, ki vsebujejo svinjino oziroma kri. Zaradi splošnega spodbujanja islama se je delež prehrambenih izdelkov z oznako halal v zadnjem času povečal tudi v Sloveniji. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji podjetjem v slovenski prehrambeni industriji, ki zadostujejo standardom, izdaja tudi halal certifikate. V zadnjem času na družbenih omrežjih med drugim buri duhove halal certifikat Tovarne olj Gea, ki je napisan v angleščini, deloma pa tudi v arabščini.

Beseda halal izhaja iz arabskega jezika in pomeni dovoljeno oziroma čisto. Nanaša se na živila, vedenje, komunikacijo in oblačila, ki so v skladu z islamskim pravom dovoljeni oziroma dopuščeni. Hrano, ki predstavlja njeno nasprotje, pa imenujejo haram. Muslimanom sicer vera narekuje, da v primeru, ko v okolju, kjer živijo, ni mogoče najti hrane halal, lahko jedo tudi drugo hrano, da bi s tem preprečili smrt kot posledico stradanja. V naši družbi torej realno gledano ni potrebe po tem, da bi uvajali nekakšno “halal kulturo”, kar pa se vseeno dogaja. Glede na splošno popularizacijo in spodbujanje islama je namreč delež prehrambenih izdelkov z oznako halal vse večji tudi v slovenskih trgovinah. Ob tem je vedno bolj razširjeno izdajanje halal certifikatov podjetjem v slovenski prehrambeni industriji s strani Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.

Burni odzivi na halal certifikat Tovarni olj Gea
V zadnjem času je bil na družbenih omrežjih veliko pozornosti deležen zlasti halal certifikat, ki ga je imam Islamske skupnosti Republike Slovenije Ibrahim Malanović izdal Tovarni olj Gea iz Slovenske Bistrice. V njem je namreč potrdilo, da izdelki omenjene tovarne ne vsebujejo primesi, ki jih prepoveduje islam, zapisano v angleščini, del certifikata pa je napisan tudi v arabščini. Glede na to, da angleščina in arabščina nista uradna jezika Republike Slovenije, se nekateri uporabniki na družbenem omrežju Twitter sprašujejo, ali je tak dokument sploh veljaven in dopusten.

Ušajeva in Podobnik: certifikat v angleščini ni primeren za slovenski trg
Za več informacij v povezavi s halal certifikatom, ki ga je Islamska skupnost v Republiki Sloveniji podelila Tovarni olj Gea, smo se obrnili na priznana odvetnika Lucijo Šikovec Ušaj in Žigo Podobnika. Ušajeva je zatrdila, da tak dokument za območje Republike Slovenije ni primeren, kar je podkrepila z naslednjimi besedami: “2. člen zakona o varstvu potrošnikov določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku.” Podobnega mnenja je bil tudi Podobnik, ki je poudaril, da je jezik pisave v omenjenem certifikatu sporen v primeru, da je ta namenjen slovenskim potrošnikom: “Za slovenske potrošnike bi morala biti deklaracija v slovenščini /…/ če bi bil tak certifikat označen na olju, ki je namenjen slovenskemu trgu, potem bi moral biti pisan v slovenščini.” Obenem je Podobnik poudaril, da v primeru, da je bil certifikat izdan za potrebe tujine, tuj jezik, v katerem je pisan, ni sporen: “Če je tak certifikat namenjen tujini, je logično, da ni pisan v slovenščini, ker takega certifikata potem nihče v tujini ne bi razumel.” Sam sicer meni, da je certifikat “namenjen tujim trgom in da z njim Islamska skupnost v Sloveniji za muslimanske trge po svetu potrjuje, da je proizvodnja olja v slovenski tovarni Gea skladna s halalom.

Lucija Šikovec Ušaj in Žiga Podobnik (Foto: družbena omrežja)

Halal certifikat imajo številna podjetja in celo hoteli
Poleg Tovarne olj Gea imajo sicer halal certifikat tudi številna druga podjetja v prehrambeni industriji. Med njimi so Žito, MP ALPE, Perutnina Ptuj, Pivka perutninarstvo, Celjske mesnine, Hiša začimb, Podravka, Pekarna Pečjak, Mesnine dežele Kranjske, Panvita, Agromerkur, Kras, Revita, Krašcommerce, Pomurske mlekarne, prehrambna industrija Vindija in Costella. Halal certifikat, ki potrjuje ustreznost mesa in mesnih izdelkov, namenjenih za uživanje, je bil podeljen tudi naslednjim klavnicam: Agromerkurju, Celjskim mesninam, Krasu, Pivki Perutninarstvu in Perutnini Ptuj. Tudi sicer je na policah slovenskih trgovin možno najti številne izdelke z oznako halal, halal certifikate pa imajo celo nekateri slovenski hoteli, med drugim Habakuk v Mariboru, Terme Krka v Dolenjskih Toplicah, Thermana Laško, Grand Hotel Union v Ljubljani, Hotel Aleksander v Rogaški Slatini in Hotel Betnava v Mariboru.

Halal certifikat Tovarne olj Gea (Foto: Twitter)

Vprašanje o namenu halal certifikatov smo poslali tudi Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji. Ob tem smo jih povprašali še, ali je halal certifikat, ki je bil izdan Tovarni olj Gea, namenjen le tujim trgom ali tudi slovenskemu. Na njihove odgovore še čakamo.

M. D.