Jambrek in Avbelj o političnih motivih nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru Rebolja pri diskreditacijah Nove univerze: Bil je član stranke Zares

Datum:

Na očitke nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru dr. Danijela Rebolja, ki trdi, da ima Nova univerza (NU) težave z izpolnjevanjem kriterijev kakovosti, sta se odzvala rektor NU dr. Matej Avbelj in predsednik upravnega odbora dr. Peter Jambrek. Avtorja odziva sta bralcem med drugim v spomin priklicala tudi dejstvo, da dr. Rebolj ni bil le rektor Univerze v Mariboru, predsednik rektorske konference, ampak tudi funkcionar stranke Zares, celo predsednik njenega mestnega odbora v Mariboru. “To dejstvo domnevno odsotnost političnih motivov pri menda iskreni skrbi za kakovost postavi v povsem drugačno luč,” sta opozorila. V nadaljevanju objavljamo celoten odgovor Rebolju, prvotno objavljen v Večeru.

V Novi univerzi je združenih osem visokošolskih zavodov: 3tri fakultete članice ter pet pridruženih članic, od teh dve slovenski visoki šoli ter trije visokošolski zavodi iz tujine (London, Zagreb, Priština). Članice NU izvajajo 17 akreditiranih študijskih programov, pridružene članice pa deset, skupaj 27 programov. Programe treh fakultet članic NU izvaja akademski zbor 123 habilitiranih univerzitetnih učiteljev za 3493 študentov s statusom in absolventov. Alumni zveza NU ima 3493 članov z diplomo ene od članic NU. Sedemnajst študijskih programov fakultet članic je na vseh treh ravneh po KLASIUS P-16 razvrščenih v naslednjih 5 področij: Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika (028), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti – pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijske znanosti (038), Poslovne in upravne vede (041), Pravo (042), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048). Pridružene članice NU izvajajo programe še na področju Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo (073). V postopku akreditacije sta interdisciplinarni magistrski program Tehnika, pravni inženiring in management trajnostne gradnje (078) ter interdisciplinarni doktorski program Trajnostna gradnja in zdravje – habitat za prihodnost (091).

NU izvaja preko fakultet članic znanstveno-raziskovalne projekte na naslednjih 5 disciplinah po Frascati klasifikaciji: Pravo (5.05), Politične vede (5.06), Ekonomska in družbena geografija (5.07), Druge družbene vede (5.09), ter Druge humanistične vede (6.05). Pridružene članice izvajajo projekte tudi na Frascati disciplini Gradbeništvo (2.05). Sklepno: Nova univerza je izpolnjevala vse zakonite pogoje za ustanovitev in izpolnjuje vse kriterije za podaljšanje akreditacije v sedaj odprtem postopku glede študijskih področij po KLASIUS in znanstvenih disciplinah po Frascatiju. Že leta 2017 je slovenska agencija NAKVIS s sklepom o zavrženju pobude resornega ministrstva za izredno evalvacijo ugotovila, da Nova univerza ne izkazuje nobenih očitanih nepravilnosti ali neskladnosti in da izpolnjuje tudi vsa druga merila kakovosti.

Foto: Nova univerza

Bivši rektor UM dr. Danijel Rebolj vsega pravkar navedenega ne ve ali noče vedeti in pavšalno pravi “da ima Nova univerza težave zaradi izpolnjevanja kriterijev kakovosti”, da je “nekorektno” njene tri fakultete članice imenovati univerza, še več, da v njih “ne prepozna univerze” – ker da deluje na premalo različnih študijskih področjih. Vendar pa ne glede na konkretni primer Nove univerze, ki tudi “zaostrene” pogoje iz 14. člena ZVis v celoti izpolnjuje, zatrjujemo, da so »pogoji« iz leta 2016 primerjalno neupravičeni, da ne prispevajo h kakovosti univerze, da so v nasprotju z ustavnima načeloma avtonomije univerze in svobodne gospodarske pobude (v primeru zasebnih univerz, predvsem pa – da so kot Lex Nova univerza uvedeni z namenom ukinitve Nove univerze, ki da naj ne bi izpolnjevala teh pogojev. Zakonodajalec se je v tem primeru uštel: prvič, “zaostrene določbe” so napisane tehnično tako nepravilno, da ne izpolnjujejo niti političnega cilja ukinitve Nove univerze. Odločba agencije, ki ne bi podaljšala akreditacije Nove univerze, bi v vsakem primeru – z ali brez novele iz leta 2016, ter z ali brez 52. člena PKP 6 – ostala nezakonita.

Dr. Danijel Rebolj (Foto: STA)

Toliko o zadevi Nova univerza. Razmišljanja bivšega rektorja UM pa so v nasprotju tudi z logiko in sistemom zagotavljanja kakovosti visokega šolstva v mednarodnem in v nacionalnem visokošolskem prostoru. Dr. Rebolj bi se namreč moral zavedati naslednjih dejstev: da sta v Sloveniji od leta 1993 do 2017 polnih 23 let zadostovali za ustanovitev in delovanje univerze programi na “dveh ali več” področjih. Ker je diplomiral na Technische Univeresitaet Graz, ve, da delujejo v Grazu, na Dunaju in v Innsbrucku avstrijske področno specializirane Medicinske univerze, da je na Dunaju pretežno psihoterapevtsko usmerjena Sigmund Freud Privat Universitaet, da je v Nemčiji Technische Universitaet Muenchen, da nekatere evropske (na primer Finska) zakonodaje izrecno dopuščajo enopodročne univerze, in enako ZDA, kjer deluje ena najboljših univerz na svetu – Massachusets Institute of Technology s programi na 5 tehničnih področjih. Dr. Rebolj tudi ne more oporekati dejstvu, da velika večina študentov, tudi v Sloveniji, vpisuje, študira in diplomira na enopodročnih študijskih programih, ki so znanstveno in profesionalno zaokroženi. Na kakovost študija na vseh teh programih prav nič ne vpliva, koliko in katere druge programe izvaja ista univerza (pravkar smo dokazali, da so tudi univerze lahko v celoti enopodročne). Dr. Rebolja tudi ne moti, da v Sloveniji zakonito in akreditirano deluje par deset (okoli 40) “samostojnih visokošolskih zavodov”, od katerih noben ni vključen v kako univerzo – razen dveh pridruženih članic Nove univerze in ene pridružene članice Primorske univerze. Tudi ti slovenski visokošolski zavodi namreč podeljujejo enako veljavne diplome kot velike državne univerze, čeprav se zares majhni in področno povsem ozko usmerjeni.

Dr. Rebolj nekako ve, da mora kakovost univerze, in konkretno “težave Nove univerze” dokazati z vzročno-posledično pogojenostjo kakovosti univerze z večjim številom področij, za katere je akreditirana. In najde, priznam, razlog, ki ga slovenski zakonodajalec, resorno ministrstvo in agencija vse doslej niso poznali in navajali, ko so decembra 2016 uvedli nove “zaostrene pogoje” za ustanovitev univerze: To naj bi bila interdisciplinarnost, ki – kot pravi bivši rektor UM – daje univerzi celostno širino, kot dodana vrednost doprinese sinergijo, sodelovanje, raznolikost. To svoje mnenje dr. Rebolj pospremi še s prilastki “korektnosti”, “resnosti presoje”, “nedvoumnosti”, “nujnosti”, in pravi, da je vse to zakon iz leta 2016 “dodatno utemeljil”. Kar ni res – novela ni ničesar utemeljila. Uvedba zahtevanih 5 področij je ostala v zakonodajnem predlogu nepojasnjena in primerjalno neutemeljena. Šele po štirih letih poskuša kriterij kakovosti zaradi več-področnosti naknadno utemeljiti dr. Rebolj sam – z razlogom interdisciplinarnosti. Narobe, iz več razlogov: Sicer dobrodošla interdisciplinarnost ni izvedljiva samo znotraj ene univerze, enako kakovostno se izvaja tudi na podlagi med-univerzitetnega programskega sodelovanja, znotraj nacionalnih ali mednarodnih visokošolskih prostorov, recimo v okviru VTI programov. Interdisciplinarnost se izvaja tudi po načelu diagonalnega napredovanja študentov vzdolž vertikalne lestvice treh ciklusov – NU to načelo spoštuje pri prehajanju iz nižjega v področno različni višji ciklus, recimo tako, da se diplomirani zdravnik vpiše na magistrski program prava, ali diplomirani arhitekt na magistrski program Pravo in management nepremičnin. In nenazadnje Nova univerza izvaja programe na petih KLASIUS–P 16 področjih, od katerih so tri področja opredeljena kot interdisciplinarna.

Ampak sapienti sat. Ko kak tvoj sogovornik nima več empiričnih in logičnih argumentov, poskuša postati zabaven ali spremeniti temo pogovora. Pa sledimo še našemu profesorju pri tem za manj resnega bralca sicer hvalevrednem početju: dr. Rebolj zamolči, da je na njegovi Alma Mater – na enopodročni Tehnični univerzi Graz – diplomiral tudi Nikola Tesla. Kar pomeni, da to le ni tako kakovostno zanikrna univerza, kot bi jo rad molče predstavil njen alumnus. Profesor Rebolj primerja slovensko zasebno NU s Sorosevo CEU in ugotovi, da je slednja boljša, ker ima precej več programov in projektov. To je verjetno res, ampak pozor: Sorosov Quantum Fund je leta 2011 od začetnih 12 milijonov dolarjev premoženja narasel na 25 milijard dolarjev, po tem, ko je med Črno sredo angleškega denarnega sistema uničil Bank of England, in si tako zagotovil 1 milijardo letnega dobička. Za Sorosa res ni problem razviti še par študijskih programov in projektov več kot Nova univerza. Slednjo so univerzitetni profesorji, bivši sodniki Ustavnega sodišča, ustanovili – metaforično povedano – v eni od domačih garaž. Že samo to, da se danes lahko primerja s Sorosovo CEU moramo šteti za izjemen dosežek NU.

Bivši rektor UM poskuša zaključiti svoj pledoaje za interdisciplinarnost z lastnimi izkušnjami o soustvarjanju novih spoznanj, o soustvarjanju resničnosti sveta, o harmoniji, o načrtovanju zgradbe, z načrtovanjem česarkoli. Pika na i vznesenega modrovanja profesorja je spomin iz leta 2009 na gostujočo profesorico Marry Anne, ki je hotela “narediti robota, ki bo zares živel.” Nič novega pod nebom: Merry Shelley je že leta 1818 zmagala v tekmi za najboljši horror roman s pesnikom Lordom Byronom, potem ko je napisala roman o robotu, ki je res živel. Pravzaprav o znanstveniku Victorju Frankensteinu, ki je sestavil živi Stvor, Robota, Monster. Stvor se je nekaj časa trudil delati dobra dela, ki so hitro postala slaba dela. Zato je postal maščevalen in morilski. Zgodba se sicer konča srečno, ko se Stvor odloči zapustiti ta svet na ledeni plošči sredi Severnega morja. Bojim se, da je grozljivka angleške pisateljice iz 19. stoletja preveč optimistična parabola za naš čas. Naši Frankensteini nimajo več nadzora nad Stvorom, ki so ga ustvarili, slednji pa se sam noče skriti pred svetom niti v brazilske pragozdove, niti na ledene plošče, ampak se nekritično razkazuje in lomasti po slovenskih javnih prostorih. Reboljeva zgodba je Zares (sic!) drobna vinjeta na slovenski frankensteinovski izkušnji.

Na Madžarskem ideološko nepriljubljene univerze ukinja politična oblast, pri nas si k temu prizadevajo kar državne univerze same
In sklepno še o pravem bistvu Reboljeve zgodbe o Novi univerzi: V demokratični in pravni državi ima, seveda, vsak lahko svoje vrednostno in politično prepričanje, na podlagi katerega tudi različno vidimo in presojamo družbeno stvarnost okoli sebe. Spoštovani prof. dr. Danijel Rebolj, ki je skrb za kakovost Nove univerze v tem časopisu izražal že leta 2017, ko jo je nič kaj prijazno označil za peto kolo, s svojo skrbjo nadaljuje, celo z vlaganjem pravnih sredstev na ustavno sodišče. Pri čemer zavrača primerjave s Sorosevo Sredenjeevropsko univerzo, češ da je tam šlo za politične pritiske, v primeru Nove univerze pa gre izključno za skrb za kakovost. O prepričljivosti in iskrenosti teh navedb bodo najbolje lahko presodili bralci sami. Ti pa si vendarle zaslužijo, da jim prikličemo v spomin, da cenjeni dr. Rebolj ni bil le rektor Univerze v Mariboru, predsednik rektorske konference, ampak še prej funkcionar stranke ZARES, celo predsednik njenega mestnega odbora v Mariboru. To dejstvo domnevno odsotnost političnih motivov pri menda iskreni skrbi za kakovost postavi v povsem drugačno luč. In še nekaj. V svojih znanstveno-strokovnih delih vztrajno razlagam, da je stanje v Republiki Sloveniji v primerjavi z Madžarsko precej slabše. Tam ideološko nepriljubljene univerze ukinja politična oblast. Pri nas pa to niti ni potrebno, ker si k temu prizadevajo kar državne univerze same, ker jih, kot lahko vidimo, vodijo politiki.

dr. Matej Avbelj, dr. Peter Jambrek

“Zbodle so me besede gospoda Avblja, da se jim dogaja krivica, in to, da se primerjajo s Sorosevo univerzo, nad katero, vemo, so se vršili pritiski. Nova univerza združuje vsega tri fakultete, Evropsko pravno fakulteto, Fakulteto za državne in evropske študije in Fakulteto za slovenske in mednarodne študije, ki vse pokrivajo zelo ozka področja humanistike in družboslovja, medtem ko Soroseva Central European University na 14 fakultetah (departments) in dveh šolah ponuja neprimerno več programov, vključno z naravoslovnimi. Na Sorosevi univerzi deluje tudi vrsta raziskovalnih centrov, seznam projektov pa je preprosto neprimerljiv s tistimi, ki jih na svojih spletnih straneh navaja Nova univerza. In kar je bistveno, trenutna madžarska oblast na Sorosevo univerzo ni vršila pritiskov zaradi pomanjkanja kakovosti ampak iz povsem političnih razlogov, medtem ko ima Nova univerza težave zaradi izpolnjevanja kriterijev kakovosti. Ti so za vse slovenske univerze enaki in od leta 2016 zahtevajo tudi to, da univerza pokriva več kot le specifična ozka področja,” je med drugim za Večer zapisal nekdanji rektor Univerze v Mariboru dr. Danijel Rebolj, na njegov zapis pa sta se odzvala rektor Nove univerze, dr. Matej Avbelj, in predsednik upravnega odbora, dr. Peter Jambrek.

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...