V četrtek je ob zaključku Jurčičevega leta na Muljavi potekal literarni večer, ki se ga je kot slavnostni govornik udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša. Na literarnem večeru, ki sta ga organizirali knjižnica in občina Ivančna Gorica v okviru evropskega projekta “Srečava se v knjižnici”, je bila predstavljena tudi zadnja in najpomembnejša knjiga o Jurčiču z naslovom “Josip Jurčič: pripovednik svojega in našega časa”, ki je literarnozgodovinska monografija dr. Urške Perenič. Poleg Pereničeve so večeru prisostvovali še mladi moderatorji in njihova mentorica Bernarda Žarn, glasbenika Matevž Kavšek in Dominik Kastelic ter ustvarjalci Jurčičevega leta.Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma v govoru poudaril pomen in delo pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča ter čestital vsem, ki so z mnogimi dogodki obogatili Jurčičevo leto. Za organizacijo dogodka pa se je zahvalil tako občini Ivančna Gorica in ministrstvu za kulturo.
Nadaljeval je z dejstvom, da Slovenija pomni mnoga imena, ki so zaznamovali slovenski narodni razvoj, in da je Josip Jurčič prav zagotovo eden izmed njih, kljub temu, da v času svojega življenja razen v svojih krajih ni dobil priznanja, ki si ga je zaslužil. Ob tem, da je po bil po besedah premierja Josip Jurčič izjemna osebnost, je bil med ostalim tudi “narodni buditelj, časnikar, urednik, svetovljan, nekdo, ki je nabiral izkušnje od Muljave do Dunaja in je te izkušnje prelival tudi v prakso. Čas, v katerem je živel in deloval, je bil poseben čas, čas narodnega prebujenja. Jurčič je razumel, da je za narodovo prebujenje potrebna kulturna prenova, kar je prisotno v vseh njegovih delih. S svojimi somišljeniki je pomembno prispeval k povečanju fonda tiskane besede v slovenskem jeziku.” Ob tem je predsednik vlade navedel Jurčičevo misel: “Kjer ljudje berejo in vedo, zakaj gre, tam so trdni. Kjer manjka zavednosti, tam ni gotovosti in tam je sleparjem in tujcem vedno hvaležno polje.”
Jurčič se je zavedal pomembnosti medijev za dvig narodne zavednosti
Premier je poudaril pomembnost medijev in izdajanja časopisa, ki jo je, kot je dejal predsednik vlade, Jurčič razumel kot nekaj nujnega za dvig narodne zavednosti. Ob tem je omenil, da smo Slovenci imeli časnike, ki pa v celoti niso zadovoljili potreb mlajše generacije, mladoslovencev. V govoru je nadaljeval s predstavitvijo poklicne poti Josipa Jurčiča, od pozicije pomočnika urednika Slovenskega naroda, ki je začel izhajati leta 1868 v Mariboru trikrat na teden, kar za urednika pomeni veliko naporov in truda. Želja omenjenega časopisa je bila, da se Slovenci združijo v eno upravno enoto, da naj ima slovenski jezik enakopravni status v javnosti, vključno v šolah in uradih. Po štirih letih je svoj sedež časopis preselil v Ljubljano, od leta 1873 pa je začel izhajati kot dnevnik, kar pa je bilo v tistih časih izredno naporno, vendar je Jurčič kljub zahtevnim pogojem časopis urejal vse do svoje prezgodnje smrti in po njegovi zaslugi smo Slovenci lahko konkurirali Nemcem, ki so bili medijsko takrat precej razviti.
Predvidel je prihod modernizacije političnega življenja
Jurčič je po mnenju premierja že takrat razumel in predvidel prihod modernizacije političnega življenja, saj so takrat politična gibanja dejansko postajala stranke v modernem pomenu besede, z demokracijo, ki se je razvijala, z volitvami, ki so se odvijale in Jurčič se je zavedal pomembnosti medijske podpore politični doktrini. “Slovenski narod je bil medij, ki je vse tja do 2. sv. vojne, ko je časopis ugasnil, predstavljal to medijsko podporo z mišljenjem, ki je v ospredje postavljalo svobodo človeka in tudi naroda.” je dejal Janša, pri tem pa opomnil tudi na Frana Levstika, ki skupaj z Jurčičem predstavlja začetnika zgodnjega “Jurčič je z Levstikom in drugimi somišljeniki začetnik zgodnjega slovenskega klasičnega liberalizma, tako pa so se ob koncu 19. stoletja oblikovali trije tipični politični bloki: liberalni, katoliški in socialdemokratski.” Vsi imajo pomembno mesto pri razvoju slovenskega naroda in klasične slovenske demokracije, ki bi se ob ugodnejših pogojih razvila bistveno bolje.
“Samo oni narod, ki je sam gospod na svoji zemlji, lahko pride do blagostanja.”
Da je Jurčičev repertoar preobsežen in da njegov politični profil krasijo načela svobode in blaginje, kar je nekaj, kar ki bi moralo prevladovati v celotnem političnem in nacionalnem prostoru, je dejal premier in poudaril, da je to osnova za normalno življenje, razvoj in zagotovljene temeljne pravice in svoboščine. Ob vsem tem je predsednik vlade v govoru spomnil tudi na vojno v Ukrajini, kjer gre za nasilje nad samostojno državo, nebrzdano teptanje svobode in miru, sklicuje pa se na besede Jurčiča: “samo oni narod, ki je sam gospod na svoji zemlji, lahko pride do blagostanja.”
S temi besedami je predsednik vlade govor zaključil in izrečenim besedam pripisal veliko težo tudi v današnjem času, s čimer si je Josip Jurčič leta 2021 zagotovil mesto, ki mu pripada. “Bil je prvi na mnogih področjih, ta njegova narodnobuditeljska vloga, ki je bila mnogo let zakrita, je prišla na dan in prav je, da se jo zavedamo in jo dodatno podčrtavamo v slovenskem literarnem in političnem prostoru.”
Tanja Brkić