O obisku v Kijevu in vpletenosti ZDA
Uvodoma je Janša spregovoril o svojem obisku v Kijevu in o varnostnem tveganju, ki ga je omenjena pot predstavljala. Ko ga je voditelj povprašal o tem, ali bi moral na obisk Kijeva tudi ameriški predsednik Joe Biden, je Janša povedal, da bi bil zagotovo v Ukrajini zelo dobrodošel, bi pa zanj to predstavljalo drugačno varnostno tveganje, kot pri obisku treh premierjev. Medtem ko Zelenski želi podporo v zraku, je predsednik Biden prepričan, da bi to vodilo v 3. svetovno vojno. Predsednik vlade je ob tem odgovoril z zgodovinsko primerjavo o tem, kdaj se je začela 2. svetovna vojna, je to bilo v Münchnu ali ko so vpadli v Poljsko, s čimer se je navezal na to, da morajo najti način, kako preprečiti zmago Rusije v Ukrajini, saj bo le tako 3. svetovna vojna preprečena. Meni, da Ukrajina morda pomoči Nata v tem trenutku sploh ne potrebuje, da pa potrebuje vso moderno opremo, ki jo lahko dobi, da bo še naprej uspešna pri ubranitvi svojega ozemlja in ko bo to doseženo, se lahko zares začnejo mirovna pogajanja. Na vprašanje, ali bi ameriški predsednik države v konkretni situaciji moral biti bolj odločen, je premier dejal, da je lažje presojati, ko ni v njegovi poziciji. “Je pa gotovo, da ZDA potrebujemo tako v Evropi kot na evropskem kontinentu, kjer smo varnostne grožnje zanemarjali,” je poudaril in nadaljeval: “poglejte samo naše proračune za obrambo. Podobno je bilo v ZDA, a potem se je zgodil 11. september in ZDA so se prebudile. V Evropi se to dogaja sedaj,” je dejal premier.
Moskvi ne gre zaupati
Premier je izpostavil, da bi z namestitvijo več vojaških sil zaveznic v sosednje države Ukrajine s tem poslali močno sporočilo. Po njegovem mnenju bi agresijo, ki poteka v Ukrajini lahko preprečili, če bi več poguma pokazali pol leta nazaj, ob čemer se je skliceval na poznavanje ruske vojske in ruskega režima, saj je bila Slovenija v podobni situaciji 30 let nazaj, “ne zaupajte niti eni besedi, ki prihaja iz Moskve,” je povedal premier. O morebitni pomoči vojaških sil Nata Ukrajini iz Slovenije ali Češke, je poudaril, da gre za vojaško odločitev in ne politično, medtem ko bi politično moč lahko pokazali z aktivacijo 5. člena pogodbe, ki ukrepanje Nata aktivira v primeru ogroženosti katerekoli članice Nata. Premier meni, da do tega ne bo prišlo, saj Ruska moč po njegovih besedah pojenja, potrebno pa se je osredotočiti na pomoč Ukrajini pri čemer je izpostavil premoč ruske strani v zraku. “Vsak dan, ko se ta agresija nadaljuje, stotine umirajo, Mariupol trpi, prizori od tam spominjajo na Sarajevo pred dvema desetletjema. Narediti moramo vse, da pritisnemo na Rusijo, da ustavimo vojno in da Rusi pridejo za pogajalsko mizo,” je povedal Janša in napovedal odhod enega od Slovenskih predstavnikov v Ukrajino.
Nato enoten kot še nikoli
Janša Putinovih groženj o prodiranju na zahod ne vidi kot resnične grožnje, v kolikor Nato ostane enoten in združen ob čemer je dejal, da je v tem trenutku najbolj enoten, kot je bil po padcu berlinskega zidu. Kljub vsemu je poudaril, da mora biti osredotočenost na Ukrajini, po površini največji evropski državi in 4. najbogatejši državi glede naravnih virov in da je nujno Rusiji potrebno preprečiti, da jo prevzame, saj se bo takrat šele pojavila resnična grožnja za ostale države, “Situacija je kritična in ponavljam, narediti moramo vse, da okrepimo Ukrajino in vse, da ošibimo Rusijo,” je poudaril premier in dodal, da niso sankcije tiste, ki bodo končane vojno ampak ukrajinska moč, da premaga ruske tanke in letala.
“Rekli so, da nas bodo zmleli v dveh dneh in zmagali smo v desetih dneh”
Voditelj je premierja ocenil kot nekoga, ki mu Putin niti malo ne predstavlja grožnje, ob čemer se je Janša ozrl na leto 1991, ko je Jugoslovanska komunistična vojska napadla Slovenijo po razglasitvi neodvisnosti, “Rekli so, da nas bodo zmleli v dveh dneh in zmagali smo v desetih dneh. In od nikogar nismo dobili pomoči. Poznamo tak tip vojske, kot je ruski, poznamo ideologije takšne vojske, poznamo hardware in software takšne vojske in vemo, kaj je realnost in kaj propaganda. Ne ocenjujte moči vojske s številom tankov, letal in težkega orožja, najbolj pomembni v vsaki vojski so ljudje, pripravljeni na boj,” je poudaril predsednik vlade in nadaljeval, da “ko govorimo o softweru, so Ukrajinci prerojeni.” “Seveda bodo v tej vojni zmagali, vprašanje je le, kako velik del države bo Rusija prevzela,” je ocenil premier, ki je prav tako prepričan, da Kijev ni v dosegu ruske armade.
Tranzicija iz totalitarizma v demokracijo ni samoumevna
Rusija je Nato opozorila, naj ne pošilja mirovnih sil v Ukrajino, čeprav je Ukrajina suverena država in se po mnenju premierja lahko sama odloči, kdo vstopa v državo in Rusija tukaj ne igra vloge. Pri tem je opozoril na to, da mora vsaka država upoštevati mednarodno pravo in njegova načela, saj so brez tega naslednje generacije izgubljene. Ob tem je ocenil, da bi morali nekatere zadeve popraviti že pred tremi desetletji, ko so med zgodovinskimi dogodki vsi verjeli v “novo ero in tranzicijo totalitarizma v demokracijo“, ki pa se nikoli ni zgodila. Zahodu je premier očital nekaj napak, sploh v obravnavanju Rusije kot kolonije, kjer se nihče ni osredotočal na pravi prehod v demokracijo, zaradi česar je potem Rusija postala užaljena, to užaljenost pa Putin izkoristil, ko je prišel na oblast in postavil svoja “KGB pravila”.
Opozoril je še, da so se evropski voditelji, ko so obiskali Ukrajino, dolgo pogovarjal z ukrajinskim vodstvom o tem, kaj zares potrebujejo, pri čemer je izpostavil, da Zahod ni izpolnil vseh danih obljub Ukrajini, saj bi šele potem lahko odpravili ideološko dilemo med dvema vrstama orožjema – obrambnim in napadalnim orožjem. Po njegovih besedah Ukrajini potrebujejo tudi napadalno orožje z določeno omejitvijo, da ga lahko uporabijo samo na svojem ozemlju. V nadaljevanju se je dotaknil nuklearne strategije Rusije, ki jo omenjajo vedno, ko so ogroženi. “Karkoli govorijo, grožnje z nuklearnim orožjem so zgolj grožnje, ker če bi prečkali to mejo, je to mnogo bolj resno, kot izguba vojaških in političnih ciljev v Ukrajini, to potem postane vprašanje preživetja. Ruski politiki te grožnje z nuklearnim orožjem zelo zlahka uporabljajo,” je ocenil premier. Prav tako dvomi o uporabi kemičnega orožja s strani Rusije, saj ne vidi smisla v tem za doseganje vojaškega cilja.
Putin bo končal v Haagu
Pri opisovanju slik in prizorov, ki jih je premier videl na poti v Kijev, je Putina primerjal z nekdanjim srbskim predsednikom Miloševićem, ki so mu zaradi vojnih zločinov sodili v Haagu, pri čemer je mnenja, da Putina čaka ista usoda. Dodal pa je še, da meni, da ruskega predsednika Putina v Ukrajini čaka vojaška katastrofa zgodovinskih razsežnosti, to pa bo seveda sprožilo nato tudi reakcije v Rusiji. Po mnenju predsednika vlade, se svet še ne zaveda sprememb, ki jih je povzročila ruska agresija. Meni, da nastaja nova delitev, ob čemer pa še vedno dopušča možnost, da Rusijo sprejmejo nazaj v mednarodno skupnost, ko ne bo več predstavljala grožnje svojim sosednjim državam. “Odkrito rečeno, ko se je Sovjetska zveza zrušila, se je življenjski standard prebivalcev spremenil. Estonija je bila del Sovjetske zveze, a povprečna plača v Estoniji danes je trikrat višja kot v Rusiji, Gospoda Putina bi morali vprašati, kako je to mogoče. Rusija je med najbogatejšimi državami po naravnih virih, in ti viri gredo verjetno najbogatejšim Rusom zato, da krepijo moč KGB mreže,” je še povedal premier in zaključil, da je to, kar vidimo danes dolg Zahoda, ki pred 30 leti ni ukrepal.
Tanja Brkić