fbpx

Janša sodeloval na novinarski konferenci po zasedanju Evropskega sveta: Rešitev je treba iskati skupaj s Poljsko, ne proti njej

Izjava za medije predsednika vlade Janeza Janše ob zaključku vrha EU, na katerem so voditelji članic pretresali posledice strme rasti cen energije v času, ko se ljudje in podjetja še vedno spoprijemajo s pandemijo covida-19. (foto: sta)

Predsednik vlade Janez Janša je po dvodnevnem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju sodeloval na novinarski konferenci, kjer je spregovoril o več razpravah, ki so jih v teh dveh dneh opravili evropski voditelji in voditeljice o aktualnih temah.

“Razprava o COVID-19 je bila daljša in bolj žgoča ter pomembna, kar se tiče medsebojne informiranosti, kot je bilo sprva načrtovano, kajti Srednji in Vzhodni del Evrope je v valu širitve okužb in nekatere države so zelo prizadete, verjetno najbolj doslej v času pandemije,” je uvodoma dejal premier, ki je kot pomembno izpostavil korelacijsko dejstvo, ki se je pokazalo, ko so preučevali situacijo od države do države. “Imamo dvojno korelacijo, in sicer med številom okužb in hospitalizacijami na eni strani in deležem precepljenosti prebivalstva po posamičnih državah na drugi in korelacijo med tem, koliko starejših nad 50+ let je cepljenih, in število smrti. Manj kot je cepljenih, starih nad 50 let, več je mrtvih,” je dejal Janez Janša in dodal, da so nekatere države na robu razpada zdravstvenega sistema. “Slovenija pomaga, tudi Romuniji na primer smo dali pomoč,” je dejal predsednik vlade.

Kot je poudaril v nadaljevanju, je bila osrednja tema zasedanja, tema o cenah energije in o pomanjkanju nekaterih virov. “Sam sem kolege spomnil na to, da smo takšno razpravo začeli v času našega prvega predsedstva Svetu EU v letu 2008 in nekateri zaključki, ki smo jih sprejemali junija 2008, so se pravzaprav v besedilu zelo skladali s tem, o čemer smo odločali včeraj,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da “dvig cen energije vpliva tudi na spiralo dviga cen drugih storitev in produktov in iz tega vidika je zagotovo pričakovati, da bo ta tema tudi ena od osrednjih tem decembrskega vrha. Tudi Komisija je dobila nekatere zadolžitve, da pripravi dodatne podatke,” je dejal predsednik vlade in spomnil, da gre za nadaljevanje stare razprave o tem, koliko zavezanost našim podnebnim ciljem za ogljično nevtralno Evropo po letu 2050, pa tudi programa pripravljenosti na redukcijo za 55 odstotkov glede na izhodiščno stanje do leta 2030, vpliva na to podražitev. “Nekaterih odgovorov še nimamo. Dejstvo pa je, da gre za klasičen pojav rebalansiranja svetovne ekonomije, kjer smo tako EU kot tudi ZDA, Kitajska pa to ves čas počne, za blaženje posledic po pandemiji reagirali s povečano količino denarja oziroma sredstev na trgu, kar avtomatsko povzroči večje povpraševanje, večja ponudba pa temu težko sledi. Ne soočamo se le z dvigom cen energije, ampak tudi s pomanjkanjem številnih produktov, pol produktov,  cene pa se dvigujejo, dražji transport vpliva tudi na podražitev hrane, vse to pa se odraža na inflaciji,” je povedal predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša na zasedanju Evropskega sveta | Avtor Evropski svet

Smo se kaj naučila iz leta 2008, ko je bila finančna in gospodarska kriza
Spomnil je, da se  EU  torej ponovno ukvarja s podobnimi problemi, s katerimi so se začeli ukvarjati že leta 2008.  “Vsi upamo in verjamemo, da smo se iz tega, kar je takrat sledilo v smislu finančne in gospodarske krize toliko naučili, da bo to obdobje sedaj drugačno, da ti šoki in rebalansiranje svetovne ekonomije ter evropski del tega procesa ne bo enkraten šok z drastičnimi posledicami, ki bodo vplivale na blaginjo ljudi ter povzročile daljšo recesijo, ampak da se bo to porazporedilo na daljše obdobje in da to ne bo vplivalo na okrevanje po pandemiji,” je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša na zasedanju Evropskega sveta | Avtor Evropski svet

“Izračuni kažejo, da tranzicije brez nuklearne energije ni mogoče izvesti”
Prav tako je poudaril, da se je potrdil pristop Evropske komisije v njenem načrtu ukrepov za spopad s tem problemom, še posebej, ko gre za vpliv podražitve energije na blaginjo prebivalstva. “Različne države bodo uporabile različne instrumente. Dejstvo pa je, da globalno na podražitev surovin tudi z vsemi orodji, ki jih predlaga Evropska komisija, ni možno vplivati na to, da se cene na trgu ne bodo spreminjale. EU je omejena tudi s pravili evropskega trga, ki so delno fleksibilna, v celoti pa se ne morejo izničiti,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je bilo veliko razprave tudi o tem, koliko je lahko nuklearna energija vir energije v tem tranzicijskem času do brezogljične Evrope. “Izračuni kažejo, da tranzicije brez nuklearne energije ni mogoče izvesti,” meni premier in nadalje ugotavlja, da “če nuklearno energijo iz tega procesa in naporov izključimo, je edina druga možnost tranzicijske energije zemeljski plin. Če bi pristali na to, pristanemo tudi na 90% odvisnost EU od zunanjih faktorjev, saj 90% zemeljskega plina uvažamo, surove nafte pa uvažamo 97%,” je dejal predsednik vlade. “Delež obnovljivih virov energije v evropski energetski bilanci v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo mogel nadomestiti izpada ogljičnih virov brez uporabe nuklearne energije in ta zavest je več ali manj prevladala, čeprav zaradi političnih razlogov nekaj držav nasprotuje omembi jedrske energije v tem procesu, čeprav tudi te države, povezane v skupni energetski trg, že danes uporabljajo energijo iz evropskih nuklearnih elektrarn,” je dejal predsednik vlade.  “Ta razprava bo šla še naprej, a preboj je bil dosežen s tem, ko je Komisija predstavila ukrepe in jedrsko energijo eksplicitno omenila kot tranzicijski vir energije v tem času,” je dejal predsednik vlade in dodal, da daljšo razpravo na to temo pričakuje tudi na decembrskem vrhu, ko bo vpliv podražitev v EU še bolj simetričen.

Razprava tudi o migracijah
Druga najdaljša razprava je potekala danes o migracijah. “Tu dozoreva spoznanje, da se je mogoče s tem problemom soočati samo tako, da EU prvenstveno zavaruje lastne meje, tako zunanje kot schengenske meje in da bo treba slej kot prej to dvoje izenačiti. V tem trenutku tri države čakajo na sprejem v schengen, imajo izpolnjene vse tehnične pogoje in nosijo velik del odgovornosti za varno Evropo na svojih ramenih, a formalno še niso v schengenskem območju,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.  “Slovenija ima schengensko mejo, nima pa zunanje meje EU in mi si želimo, da se ta meja premakne čimprej na mejo med Hrvaško in BiH in smo tudi pripravljeni pomagati pri varovanju te meje, in to nadproprocionalno,” je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša na zasedanju Evropskega sveta | Avtor Evropski svet

Evropski voditelji so včeraj imeli tudi krajšo razpravo o Poljski. Razprava je bila po besedah predsednika vlade bistveno bolj umirjena od dogajanj v Evropskem parlamentu. “Ključni zaključek je bil, da je treba rešitve iskati skupaj s Poljsko, ne pa proti Poljski,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Digitalna preobrazba
Eden najpomembnejših delov v zaključkih Evropskega sveta je poglavje o digitalni preobrazbi. “Tu poteka skoraj zadnja faza usklajevanja aktov o digitalnih storitvah in digitalnem trgu. Oba akta sta izjemno pomembna, nekaj dilem je še odprtih, a obenem vlada dokaj visoka enotnost v zvezi s tem, kaj je potrebno storiti,” je dejal predsednik vlade. Eno od odprtih vprašanj je pravo ravnotežje med načeli odprtosti digitalnega trga in med načelom varnosti, saj včasih prideta obe načeli v svoje nasprotje in treba je poiskati prave formule, ko gre za urejanje tega.

“Včeraj smo tudi uspešno uskladili poglavje zunanjih odnosov, kjer smo na naš predlog dali vso podporo beloruski opoziciji s podporo vsem političnim zapornikom in s pozivom režimu, da prekine s tem,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je bila ena od osrednjih tem včerajšnjih razprav tudi trgovina, kjer je bila razprava razmeroma kratka. “Dejstvo je, da je EU še vedno trgovinska velesila v svetu, in da je E U za 75 držav v svetu prvi trgovinski partner, res pa je, da ponekod naš delež pada kot na primer v Južni Ameriki, tako da je bilo precej razprave, kako pospešiti usklajevanje trgovinskih sporazumov, ker imajo različne države različne interese, to pa povzroča škodo vsem,” je še dejal premier.

Sara Kovač