Janković se spet izmika: Evropski komisiji ne zna pojasniti nedovoljene državne pomoči Lekarni Ljubljana

Datum:

Pred časom je Evropska komisija (EK) pod drobnogled vzela sum, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) javnemu podjetju Lekarna Ljubljana podelila 35 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči, del preiskave pa je zajemal tudi nedovoljeno državno pomoč 20 občinam, kjer ima javni zavod Lekarna Ljubljana svoje poslovalnice. Lastnica Lekarne Kosobrin Petra Žagar je na Evropsko komisijo naslovila pritožbo z očitkom, da ji je župan občine Škofljica Ivan Jordan onemogočil poslovanje, potem ko je na razpisu favoriziral Lekarno Ljubljana, s katero sporne posle vodi župan Zoran Janković. Evropska komisija je na posredovanje Žagarjeve na slovensko državo marca naslovila nov sklop podrobnih vprašanj, ki pa jih, tako kot smo tudi pričakovali, tako Ministrstvo za finance kot tudi Mestna občina Ljubljana ne moreta in ne upata dodatno vsebinsko pojasniti. Odgovori, ki jih je Slovenija poslala v Bruselj, so kratki, vsebinsko skopi in povedni, pri čemer MOL ne zna pojasniti, kako je dolg v višini 35 milijonov evrov sredstev v enem letu narasel na 42 milijonov evrov. MF trdi, da je bilo njihovo početje ves čas v skladu s slovensko zakonodajo, a pozablja, da je kršilo evropsko zakonodajo, ki pa je slovenski v tem primeru nadrejena.

Naj spomnimo; Ljubljanski župan Zoran Janković se je na obtožbe o nepravilnostih glede financiranja Lekarne Ljubljana že lani odzval zelo osorno in Petri Žagar  očital nepismenost (naj bi ne znala brati bilanc), obtožil jo je, da je užaljena farmacevtka, ki je imela in izgubila svojo lekarno, prav tako je zanikal, da bi kadarkoli obstajala državna pomoč Lekarnam Ljubljana v višini 35 milijonov evrov.

Toda Evropska komisija je na posredovanje Žagarjeve, ki je v Bruselj poslala dokument v obliki komentarjev na odgovore naših organov glede svoje pritožbe zaradi Lekarne Ljubljana in Mestne občine Ljubljana na slovensko državo naslovila nov sklop podrobnih vprašanj. Evropska komisija je namreč prišla do zaključkov, da je 35 milijonov evrov, ki jih je očitala prvotna pritožba, Janković nezadovoljivo pojasnil.

Če bi Evropska komisija ugotovila nepravilnosti, bi Jankoviću grozila zaporna kazen
Na podlagi javno dostopnih dokumentov je razvidno, da je nepravilnosti veliko in da so milijoni državnega denarja izpuhteli v nebo. Zorana Jankovića pritožba na EK bremeni, da je eden od glavnih krivcev in povzročiteljev takšnih monopolov, kot je monopol Lekarne Ljubljana. Ker država tega doslej ni znala odgovoriti, Evropska komisija vse bolj pritiska na državo. Slovenija bi namreč morala svoje zakone že zdavnaj posodobiti, tako pa številni, kot je tudi Zakon o zavodih, z evropsko zakonodajo niso več kompatibilni.

Petra Žagar je pričakovala, da bo EK odločno pozvala Slovenijo, naj svojo zakonodajo na tem področju uredi in najde morebitne kršitelje. Javnih sredstev se namreč ne sme dodeljevati po lastni volji in interesu, kot to počnejo številne slovenske občine. Ljubljanska je samo najbolj izpostavljena, ker je največja in tako tudi najbolj vplivna. To uničuje konkurenčnost podjetij; lep primer je javni prevoz v Ljubljani, ki je najbolj subsidiran. Vsako leto vanj vbrizgajo 16 milijonov evrov javnega denarja. Lekarna Ljubljana pa uničuje konkurenco z javnim denarjem, gradi monopol in dviguje cene, kupci pa kupujejo izdelke slabše kakovosti.

Že marca smo opozarjali, da je največji paradoks v tem, ker je župan Zoran Janković najbolj oškodoval ravno svoje volivce. Denar od dobička, ki ga je monopolistična Lekarna Ljubljana ustvarila s pomočjo MOL, bi se po pravilih moral vrniti v proračun mestne občine, a ga Janković tja namerno ni vrnil, pač pa je dovolil, da lekarna ustvarja višek. Iz tega denarja se vlaga v nove sporne investicije, denimo v Grosuplju. Gre za veliko oškodovanje javnih sredstev, za katero je zagrožena kazen celo petih let zapora. V tej zgodbi je glavni center hobotnice prav ljubljanski župan.

Foto: Nova24TV.

MF odgovore pridobil od MOL in zdravstvenega ministrstva, ki pa so vsebinsko prazni
Ravno zato je težko pojasniti, kako so si na Ministrstvu za finance znova dovolili v Bruselj poslati tako vsebinsko skope in povedne odgovore, s katerimi se vlada samo zapleta v večje težave. Iz dokumenta, ki smo ga uspeli pridobiti v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je jasno razvidno, da so številni odgovori krajši od podrobnih vprašanj, ki jih je na MF naslovila Evropska komisija. Prav tako je razvidno, da je pristojno ministrstvo vprašanja naslovilo na odgovorne, tudi na MOL, Jankovićeve odgovore pa so zgolj prilepili v dokument in jih poslali nazaj v Bruselj.

Iz dokumenta je razvidno, da je vprašanja v zvezi s sredstvi v višini 35 milijonov evrov pojasnjeval MOL. Pričakovati gre, da bodo takšne pomanjkljive in ohlapne odgovore na Evropski komisiji zavrnili in se lotili poglobljene preiskave. Dodeljena sredstva v višini 35 milijonov evrov, ki so v zadnjem letu narasla celo na 42 milijonov evrov, so namreč jedro preiskave. Iz potrjenega zaključnega računa proračuna MOL za leto 2014 je razvidno, da JZ Lekarna Ljubljana Mestni občini Ljubljana na dan 31. 12. 2014 dolguje terjatev v višini 35.036.742 evrov. Višina dolga, ki ga ima Lekarna Ljubljana, tako predstavlja preko 17 % celotne zadolženosti občine Ljubljana, ki po javnih podatkih za leto 2014 znaša 202 milijonov evrov.

Obenem ta dolg predstavlja kar 42 odstotkov celotnega dolga, ki ga imajo vsa javna podjetja v lasti Mestne občine Ljubljana (po nekaterih podatkih dolg znaša preko 82 milijonov evrov). V primeru, da vsi potrebni zakonski pogoji predhodno niso bili izpolnjeni, se dolg JZ Lekarna Ljubljana 35.036.742 evrov do ustanovitelja MOL lahko smatra kot nedovoljena državna pomoč, ki jo je Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana podelila Mestna občina Ljubljana. To predstavlja kršitev 107. člena Pogodbe o delovanju EU in pomeni nezakonito izkrivljanje konkurence s pomočjo javnih sredstev.

EK ima sicer še drugo možnost, da primer zapre, a je na podlagi videnih odgovorov za to malo verjetnosti. Če bi EK res opustila preiskavo, bi se sicer Petra Žagar lahko pritožila na sodišče evropskih skupnosti. A odločbe komisije je težko izpodbijati, saj nas praksa uči, da v Bruslju vsak primer temeljito preučijo in so odločbe tudi pametno spisane.

L. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...