Pred dnevi je potekala volilna skupščina košarkarskega kluba Union Olimpija, na katerem so za novega predsednika izvolili prvega moža Petrola Tomaža Berločnika. Slednji po sedmih letih menja poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki ga je leta 2010 nastavil Zoran Janković, saj je v času odprtja dragega projekta Stožice potreboval poslušnega delavca, ki bi mu skozi delovanje Olimpije pomagal upravičiti gradnjo športne dvorane in pripadajočega kompleksa. Stožice so sicer še danes gradbena jama, nedokončana gradbena dela v garažni hiši in nesojenem trgovinskem centru kalijo podobo mesta. Janković se je zapletal v tožbe, košarkarski klub pa je v zadnjih letih dosegel rezultatsko dno, saj je po pompoznem odprtju Stožic, ko se je uspešno rezultatsko jadranje zadolžene ekipe na krilih navijačev končalo, skorajda izginila z evropskega košarkarskega zemljevida. Danes je Evroliga, v kateri je Olimpija vrsto let uspešno nastopala s sponzorjema Smeltom in Unionom, le še pobožna in nerealna želja, toda novi investitorji pompozno napovedujejo povratek v sam evropski košarkarski vrh. Zorana Jankovića se je namreč v zadnjih letih prijel vzdevek grobarja ljubljanskega športa, zato zdaj poskuša oprati svoje ime, povezal se je s Petrolom, zaradi katerega bo klub tudi spremenil svoje ime – od sezone 2016/17 bodo Ljubljančani navijali za Petrol Olimpijo, ki naj bi jo, bojda za primerno protiuslugo, financirala tudi Telekom Slovenije in Elektro Ljubljana.
Po naših informacijah ljubljanski župan Zoran Janković tako ali drugače vleče vse niti ljubljanskega kluba (vrsto let je bil podpredsednik kluba), ki je pod prejšnjim vodstvom, ko sta bila zraven še Radovan Lorbek in Zmago Sagadin, nakopal več kot pet milijonov evrov dolga, ravno sočasno pa je Janković gradil športni kompleks Stožice. V premierni sezoni 2010/11, ko je bil za predsednika kluba nastavljen Jankovićev takrat tesen zaveznik, Jani Möderndorfer, je ekipa kljub alarmantno visokom dolgovom sestavila (pre)drago ekipo, tekme je s tribun spremljalo 12 tisoč ljudi, v Stožicah so padli takšni velikani, kot je grški Panathinaikos. Olimpija se je takrat zadnjič uvrstila med najboljših 16 ekip, v naslednjih letih pa nato klavrno propadala.
Zaradi dolgov (nastajali so vsaj 15 let) so po letu 2011 zaradi neplačevanja obveznosti odšli vsi ključni igralci, menjali so se trenerji in člani upravnega odbora, Möderndorfer pa je začuda ves ta čas ostajal. Tudi zato, ker Janković ni več imel ne časa ne volje, da bi lobiral za primernejšega človeka. Olimpija je tako pogosto igrala tekme državnega prvenstva, regionalne ABA lige in tekem tretjerazrednih evropskih tekmovanj pred praznimi Stožicami, čeprav bi se s finančnega vidika precej bolj izplačalo tekme prestaviti v Halo Tivoli. A Janković tega ni dopustil, saj bi se, če bi Stožice samevale, znašel pod še večjim političnim pritiskom zaradi svojega pregrešno dragega športnega projekta. Da je zaradi obratovanja stožiške dvorane klub delal minus, Jankovića pač ni zanimalo.
Sedem let od odprtja nedokončanih Stožic, ki so danes v velikem delu še vedno gradbena jama
Letošnje poletje sicer predstavlja že sedmo obletnico “zaključka intenzivne gradnje” nasedle investicije športno-rekreacijskega centra. Naj spomnimo, da je že 10. avgusta leta 2010 investitor GREP, d.o.o. pridobil odločbo o poskusnem obratovanju nogometnega stadiona, športne dvorane in pripadajočimi zunanjimi površinami, čeprav se trgovski center ni nikoli zgradil. Ostale so prazne površine, neplačani podizvajalci in kasnejši poskusi refinanciranja z evropskimi sredstvi in kreditom sedmih bank.
Tomaž Berločnik, po pisanju Požarreporta je bil naveden tudi med neuradnimi kandidati za šefa novega Mercatorja, je sicer dober prijatelj Zorana Jankovića, oba pa druži poznanstvo s podjetnikom Janezom Škrabcem, o katerem danes na našem portalu že poročamo. Trojica naj bi se pogosto srečevala, tudi na zabavah, ki jih za leve politične elite v svoji vili Beli dvor na Bledu prireja Škrabec. Podpredsedniki kluba so postali Jože Mermal, Igor Mervič in Tjaša Ficko, podžupanja Mestne občine Ljubljana.
Prihajajo Petrol, Telekom, Elektro Ljubljana … Kaj jim je obljubil župan?
Nova Olimpija na “naftni pogon” si bo kratkoročno bojda prizadevala za dokončanje finančne sanacije in transparentno poslovanje v okviru strogih finančnih okvirjev. To naj bi ji uspelo predvsem ob pomoči novih sponzorjev, ki bodo sicer uradno predstavljeni šele septembra, a naj bi se na seznamu financerjev skoraj zagotovo znašla tudi Elektro Ljubljana in Telekom Slovenija. V košarkarskih krogih špekulirajo, da je moral v zameno Janković v Ljubljani vsem trem obljubiti pomoč pri novih razvojnih projektih in jim iti cenovno na roko, ko se bodo najemali novi poslovni prostori v glavnem mestu.
Najbolj zanimiv del novega Jankovićevega košarkarskega projekta pa je tisti, v katerem novo vodstvo govori o povečanju športnih ambiciji v regiji in Evropi, saj si želijo dolgoročno poseči po najvišjih mestih v ligi ABA in krojiti vrh evropskih tekmovanj. Ob tem se pozablja, da Olimpija kar sedem let ni bila državni prvak, saj ji je naslov po dolgem premoru uspelo osvojiti šele letos v oslabljeni konkurenci, toda kvaliteta lige zaradi slabega dela z mladimi iz leta v leto pada. Gre za nacionalni košarkarski problem, ki pa se kaže tudi v mladinskih selekcijah Olimpije, ki ne dosegajo rezultatov iz preteklosti, zato so se sodelovanju s klubom odpovedali tudi takšna eminentna košarkarska imena, kot je Peter Vilfan. Iz košarkarskih virov smo izvedeli, da so novi načrti Olimpije preambiciozni, saj ima denimo regionalni prvak Crvena Zvezda bistveno višji proračun in precej večji bazen mladih košarkarjev, a ne uspeva konkurirati najboljšim evropskim klubom.
Novo vodstvo sanja o evropski Olimpiji, medtem ko niti regijski prvak Crvena Zvezda ne more niti blizu največjim
Olimpija bo imela drugo leto proračun v višini dobrega pol milijona evrov, z novimi sponzorji lahko računa na povišanje do največ treh milijonov letno, medtem ko evropski prvak Fenerbahče operira s proračunom v višini 35 milijonov evrov. Razen, če novo vodstvo Olimpije govori o vrhu katerega od drugo ali tretjerazrednih evropskih tekmovanj, kar pa ni tisto, česar si želijo zahtevni ljubljanski košarkarski ljubitelji. Dokler ne bo Evrolige, se gledalci ne bodo vrnili v Stožice. Evroliga pa je trenutno še svetlobna leta od Ljubljane, čeprav liga postavlja vse bolj zaprt sistem tekmovanja, v katerem naj bi imeli določeni klubi permanentno članstvo, nekaj ekip pa bo povabljenih.
Poraja se velika bojazen, da ne bi nova Jankovićeva Olimpija znova pregorela v želji po dokazovanju pred slovensko in evropsko javnostjo, zdaj, ko so uspeli dolg po svojih besedah zmanjšati le še na milijon evrov. Berločnik sicer obljublja, da kakšnih dragih projektov še ne bo.
“V veselje in čast mi je prevzeti mesto predsednika enega najbolj uspešnih in prepoznavnih športnih kolektivov v državi. Ni skrivnost, da smo skupaj s pokrovitelji dolgo sestavljali mozaik, a povsem normalno je, da je za tako široke konsenze potreben čas. Pred nami ni nobene revolucije, klub mora najprej končati sanacijo, ki je v zadnjih letih potekala izjemno uspešno, za kar je treba dosedanjemu vodstvu in pokroviteljem izkazati izjemno pohvalo. Najbolj nevarno bi bilo sedaj prehitro poleteti, zato ostajamo na realnih tleh,” je povedal novi predsednik Olimpije, ki bo ime novega sponzorja Petrola začela uporabljati s sezono 2017/18.
Grobar ljubljanskega športa – padla tudi košarkarska trdnjava
Naj spomnimo. Košarkarska Olimpija je samo eden izmed nekdaj uspešnih ljubljanskih športnih kolektivov, ki so v času športnega grobarja Zorana Jankovića bodisi izgubili primat na slovenski sceni bodisi niso uspeli narediti ustreznega koraka naprej, da bi se borili za naslov državnega prvaka. Nogometu tako vlada Maribor, rokometu Celje, hokeju znova Jesenice, Ljubljani pa se je v zadnjih letih poršila še zadnja velika športna trdnjava – Union Olimpija.
Olimpija zaradi odprtih primerov na Fibinem arbitražnem sodišču (BAT) že lep čas ne more registrirati košarkarjev, njeni računi so blokirani. Kljub vsemu si v klubu želijo za prihodnjo sezono sestaviti konkurenčno ekipo, s katero bi bili bliže vhu regionalne lige. “Rešili smo osem od dvanajstih primerov. Smo blizu dogovora s prestalo četverico (Vasilije Vučetić, Dino Murič, Jaka Brodnik in skavt Dragan Janjić, op. a.). Zavedamo pa se, da moramo te zadeve rešiti do začetka oktobra,” je o blokadi za Siol povedal trenutni direktor Matevž Zupančič, za katerega pa se pričakuje, da ga bo nov upravni odbor v kratkem zamenjal.
In medtem, ko se Janković loteva novega ambicioznega športnega projekta, njegov največji in najbolj zloglasen, športni park Stožice, ostaja nedokončan, v opomin, kaj se zgodi, ko svojeglavi lokalni šerif preceni svoje lastne sposobnosti in se prek trupel loti z ekonomskega vidika popolnoma neupravičenimi gradnjami nabirati politične točke.
L. S.